ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 26, 183, 183/1, 183/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje – policist – naklep – malomarnost – bistvena kršitev določb postopka – nasprotje v razlogih
Očitek tožniku (policistu) je, da je s tem, ko je v spornem obdobju dajal v promet sredstvo, ki sicer ni dovoljeno na trgu, naklepno kršil določene obveznosti po zakonu, pogodbi o zaposlitvi in Kodeksu policijske etike, ter da ima kršitev tudi znake kaznivega dejanja Proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje po 183. členu KZ-1. Ta v prvem odstavku določa sankcijo za tistega, ki proizvaja, prodaja ali kako drugače daje v promet zdravila ali druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva za zdravje. Po tretjem odstavku pa je dejanje kaznivo tudi, če je storjeno iz malomarnosti. v tem sporu je posebnega pomena ugotovitev o tem, ali je tožnik očitano ravnanje storil naklepno ali iz malomarnosti (ter iz kakšne malomarnosti) ali pa je krivda celo izključena. Ker so razlogi v izpodbijani sodbi glede tožnikove malomarnosti nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, je sodišče prve stopnje storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po 26. členu KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost). Takšna opredelitev malomarnosti je relevantna le za uporabo 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ne tudi za presojo malomarnosti ob uporabi 2. alineje drugega odstavka 110. člena ZDR-1. Glede malomarnosti je namreč potrebno upoštevati, da vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini zavestne (niti nezavestne) malomarnosti. Pri hudi malomarnosti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da bo storil dejanje, ki bo imelo škodljive posledice, temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Za hudo malomarnost gre pri skrajno nepazljivem ravnanju, ki odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka in presega navadno malomarnost. Pritožba neutemeljeno zmanjšuje pomen okoliščine, da je bil tožnik policist, saj je ravno to posebej pomembna okoliščina za presojo njegove malomarnosti.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Delavec je po prvem odstavku 177. člena ZDR-1 dolžan delodajalcu povrniti škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom, le v primeru, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Toženčevo hudo malomarnost je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo. Poudarilo je pomen skrajne nepazljivosti ter dejstvo, da je toženec poklicni voznik, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen kot voznik, zato bi moral in mogel biti pri vožnji pazljiv, ne pa da je zapeljal v prenizek predor, s čimer je odstopil od ravnanja povprečno skrbnega voznika.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delovnem mestu
Tožnik je bil določenega dne na delovnem mestu močno vinjen, kar je potrdil tudi rezultat alkotesta. S tem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja iz 35. in 37. člena ZDR-1 ter 51. člen ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati in biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1).
podjemna pogodba – pravočasno obvestilo o napakah – jamčevanje za napake – uveljavljanje stvarnih napak z ugovorom – stvarna napaka – zavrnitev dokaznega predloga – izpoved priče – pobotni ugovor
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
ZPP člen 208. ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 427, 348, 350. ZGD-1 člen 100.
nadaljevanje postopka - prekinitev - zavrženje tožbe - stečajni postopek
Osebna odgovornost družbenikov po 100. členu ZDG-1 za družbo z neomejeno odgovornostjo, kar je bila tožena stranka, ne izvira iz pravnega nasledstva, saj je podana že v času, ko družba še obstaja. Po posebni ureditvi ZFPPIPP (pododdelek 5.8.3 - Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika) je stranka glavnega stečajnega postopka tudi osebno odgovorni družbenik in se v stečajno maso pravne osebe vključi tudi osebno premoženje družbenikov te družbe. Nad toženo stranko je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz končnega poročila stečajne upraviteljice izhaja, da tožena stranka ni imela premoženja, stečajna upraviteljica pa je na podlagi 348. in 350. člena ZFPPIPP opravila poizvedbe tudi o premoženju osebno odgovornih družbenikov in ugotovila, da tudi osebno odgovorna družbenika nimata premoženja, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za poplačilo upnikov ter da ni stečajne mase. Stečajni postopek je bil zaključen brez razdelitve upnikom, tožena stranka pa je bila iz registra izbrisana. Zato tožnik v obravnavani zadevi ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane tožene stranke, saj z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika. Zato je sodišče prve stopnje po tem, ko je prekinjeni postopek nadaljevalo, tožbo pravilno zavrglo.
Toženec v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost. Tudi kadar do umika pride pozneje, pa takšna „zamuda“ nima stroškovnih učinkov, kot ji jih pripisuje izpodbijana sodba (ne povzroči situacije, kot da do umika sploh ne bi prišlo, ampak bi bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen). Takšna „zamuda“ v primeru delnega umika tožbe pomeni le, da mora tožeča stranka toženi povrniti t. i. krivdno povzročene stroške, torej stroške, ki so toženi stranki nastali zaradi prepoznega umika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
V prvem pisnem opozorilu je bilo tožnici očitano, da je v spornem obdobju evidentirala večje število kilometrov od dejansko opravljenih. Njeno ravnanje je tožena stranka opredelila kot škodljivo, ker je tožnica materialno škodovala poslovnim interesom tožene stranke in ji povzročila škodo. Tožnica je storila očitane kršitve, zato je bilo pisno opozorilo utemeljeno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017096
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zdrs na tleh
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke uveljavlja plačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu, ko je v sanitarijah tožene stranke padla in pri tem utrpela zlom sramnice. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici, oziroma da je ta škoda posledica tožničine nepazljivosti oziroma nesrečnega slučaja. Pri tem je izhajalo iz nepravilne materialnopravne predpostavke, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna zagotoviti obutve, ki bi preprečevala zdrs in padec. Glede vprašanja neustrezne obutve je tožnica že v tožbi podala ustrezno trditveno podlago ter predlagala angažiranje sodnega izvedenca iz varstva pri delu, ki bi lahko podal mnenje, ali bi lahko tožena stranka z zagotovitvijo ustrezne obutve preprečila zdrs tožnice na mokrih tleh. Zagotovitev ustrezne obutve je en izmed ukrepov, ki jih mora v skladu s 5. členom ZVZD-1 zagotoviti delodajalec, da ne pride do poškodbe delavca pri delu. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali bi lahko tožena stranka z zagotovitvijo ustrezne obutve preprečila padec tožnice, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pravica do izjave v postopku - dopolnitev trditvenega in dokaznega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ko pa je sodišče prejelo vlogo z opravičilom tožeče stranke, ustrezno dokazno podprto, bi moralo ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: v skladu z 292. členom ZPP bi lahko že končano glavno obravnavo znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi vlogo tožeče stranke z dne 19. 5. 2016 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga obravnavalo po členih 116 do 120 ZPP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0066253
ZUP člen 87, 91, 91/1, 91/3. ZJU člen 183, 183-6, 183-10, 183-12. ZP-1 člen 163, 163/9, 168. ZLS člen 28.
vročanje odločb o prekršku - osebno vročanje - vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti - organi občine - župan - vročanje županu
Ker je bila storilcu izdana odločba o prekršku kot županu občine zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana občine, mu mora biti vročena v skladu z 91. členom ZUP, ki ureja vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Ko delavec postavi ustrezne trditve, pa je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ugotavlja neenako obravnavo, ne ugotavlja pa, zaradi katerega nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1 naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo. Tudi če bi bila ugotovljena neenaka obravnava, to še ne bi dokazovalo tudi diskriminacije. Prav tako iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožena stranka kršila prepoved povračilnih ukrepov. Sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da bi tožnica pomagala žrtvi diskriminacije in da bi bila izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, katerega cilj je uveljavitev prepovedi diskriminacije, kot to določa sedmi odstavek 6. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Tožnik je opravljal identična dela kot drugi skrbniki kupcev, pri čemer je dela skrbnika kupcev izvajal tako za slovenski kot srbski trg, poleg tega pa je bil še prokurist v Srbiji. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se posamezna opravila delovnega mesta skrbnik kupcev po izvedeni reorganizaciji izvajala centralno, zaradi česar tožnikovo delo v tem delu ni bilo več potrebno, delo priprave izvedbenih in vzdrževalnih pogodb, kot ga je opravljal tožnik, pa je bilo s pripojitvijo ukinjeno. Preostale naloge tožnikovega delovnega mesta so bile prenešene na preostale zaposlene. Navedeno predstavlja utemeljen organizacijski razlog oz. poslovni odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – grožnja – nedopustna grožnja
Grožnja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja niso razlogi, ki bi pomenili nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), ki bi lahko povzročila razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 269, 269/2. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/2. ZGD-1 člen 472.
zavrženje tožbe - izbris pravne osebe iz registra - lastnost biti stranka
Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik v obravnavanem primeru nima sodnega varstva. Tožnik ne nasprotuje izvedenemu izbirnemu postopku kot neizbrani kandidat. V takšnem primeru ima res le odškodninski zahtevek zaradi kršitve prepovedi diskriminacije po petem odstavku 200. člena ZDR-1. Tožnik v tem sporu meni, da je bil v postopku izbire izbran in da mora tožena stranka realizirati svojo izbiro tako, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za zasedbo katerega je bil izbran. Sodišče prve stopnje je zato njegovo tožbo nepravilno zavrglo zaradi odsotnosti sodnega varstva na podlagi 274. člena ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Četudi iz trditvene podlage smiselno izhaja, da tožnik zahteva različne denarne zneske iz različnih pravnih podlag (najemnina, uporabnina) in da zahteva izročitev premičnih stvari (stanovanjsko opremo - kosi pohištva in bele tehnike), ki so v hiši, katere tožnik ni več solastnik, ter da je toženec motil tožnika v posesti stanovanjske hiše, ker je zamenjal ključavnice, tožnik ni oblikoval tožbenega zahtevka (oziroma zahtevkov). Opredelitev tožbenega zahtevka je bistven del tožbe, ker je sodišče vezano nanj, zato ni dovolj, če tožnik le opiše pravno razmerje, mora določno opredeliti tudi pravno posledico - tožbeni zahtevek.