PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066252
ZVoz člen 50, 50/8, 50/11, 60, 60/2, 61, 61/3. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - zmota - dejanska zmota
Obdolženec (državljan Republike Slovenije), ki po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v Republiki Sloveniji, v času storitve prekrška ni bil v dejanski zmoti, da sme v Republiki Sloveniji voziti s srbskim vozniškim dovoljenjem, saj je bil v Republiki Sloveniji pred tem že dvakrat spoznan za odgovornega zaradi vožnje vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – vročanje – fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo petega odstavka 88. člena ZDR-1 30. 11. 2015 nabila pošiljko z odpovedjo na oglasno mesto, nakar je po poteku 8 dni, to je 8. 12. 2015, nastopila fikcija vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok 30 dni iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se je tako iztekel 7. 1. 2016. Dne 8. 1. 2016 vložena tožba je zato vložena prepozno.
dokazna ocena - poravnava - pritožba zoper odločitev o stroških - napaka pri odmeri - uporaba določil in razlaga spornih določil
Prav zaradi jasno zapisane volje pravdnih strank, da Sporazum v celoti uredi vsa njuna medsebojna razmerja, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz razmerja, ki sta ga imeli v zvezi z Koncesijsko pogodbo, ne more pritožba uspeti niti z zatrjevanjem, da naj bi šlo za subjektivno dojemanje stečajnega upravitelja, kaj sta s sporazumom pravdni stranki hoteli urediti, saj jasni dogovori razlage ne potrebujejo (prvi odstavek 82. člena OZ).
ZDR-1 člen 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delovnem mestu
Tožnik je bil določenega dne na delovnem mestu močno vinjen, kar je potrdil tudi rezultat alkotesta. S tem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja iz 35. in 37. člena ZDR-1 ter 51. člen ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati in biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1).
podjemna pogodba – pravočasno obvestilo o napakah – jamčevanje za napake – uveljavljanje stvarnih napak z ugovorom – stvarna napaka – zavrnitev dokaznega predloga – izpoved priče – pobotni ugovor
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je voznik tovornega vozila kršil cestno prometne predpise s tem, ko je prehiteval na mestu, kjer je neprekinjena sredinska črta med dvema voznima pasovoma, in ker je prehiteval s premajhno bočno razdaljo, saj je tožnik vozil kolo na razdalji najmanj 1,65 metra od desnega roba vozišča, še preden se je toženkin zavarovanec odločil za prehitevanje in je torej tožnikovo vožnjo videl. Tako je toženkin zavarovanec lahko pričakoval, da bo tožnik z enakim načinom vožnjo nadaljeval tudi med prehitevanjem in bi, če se je za prehitevanje odločil kljub neprekinjeni sredinski črti, ta manever moral izvesti na večji bočni oddaljenosti od tožnika in ga prehiteti z vožnjo v celoti po levem voznem pasu. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni pogojev niti za delno oprostitev odgovornosti toženkinega zavarovanca na podlagi določbe tretjega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je toženkin zavarovanec v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka in posledično tožnikovo škodo, njegova odgovornost pa je objektivna, ker je tovorno vozilo nevarna stvar.
predlog za oprostitev plačila stroškov postopka – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – stroški izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – pravočasnost predloga – preuranjenost odločitve
Ker se oprostitev plačila stroškov postopka lahko predlaga za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (11. člen ZBPP), o prošnji tožeče stranke pa v trenutku izdaje sklepa sodišča prve stopnje še ni (bilo) odločeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pritožnici naložilo plačilo dela stroškov izvedenke, preuranjena.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Delavec je po prvem odstavku 177. člena ZDR-1 dolžan delodajalcu povrniti škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom, le v primeru, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Toženčevo hudo malomarnost je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo. Poudarilo je pomen skrajne nepazljivosti ter dejstvo, da je toženec poklicni voznik, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen kot voznik, zato bi moral in mogel biti pri vožnji pazljiv, ne pa da je zapeljal v prenizek predor, s čimer je odstopil od ravnanja povprečno skrbnega voznika.
Določbe ZPP, na podlagi katerih se odloča o pravdnih stroških (člen 151 - člen 168 ZPP), ne dajejo podlage za to, da bi se uspeh strank v sporu ugotavljal posebej glede na uspeh s temeljem zahtevka in posebej glede na uspeh z njegovo višino.
Stranski intervenient je glede povračila pravdnih stroškov upravičen po načelu uspeha enako kot stranka, ki se ji je v postopku pridružil. Do teh stroškov ne bi bil upravičen le v primeru, če njegovo sodelovanje ne bi koristilo pri zbiranju procesnega gradiva. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je stranski intervenient v postopku aktivno sodeloval (večje število pripravljalnih vlog, dokazni predlogi, procesni ugovori,...), zato je upravičen do povračila potrebnih pravdnih stroškov glede na uspeh tožene stranke, ki se ji je pridružil v tem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko je izvedlo pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški tožnika, saj ZPP ne daje podlage za ugotovitev, da bi bil stranski intervenient zavezan za povračilo pravdnih stroškov.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016612
ZDR-1 člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150, 965. ZPP člen 195, 343, 343/4, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek – zavarovalnica – zavarovanje pred odgovornostjo – navadno sosporništvo – nedovoljena pritožba
Drugotožena stranka (delodajalec) se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevek zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) zavrne. V tem delu pritožba drugotožene stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena. Toženi stranki sta namreč v tem sporu navadna sospornika, zato je zoper vsakega izmed njiju mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP).
Tožnik je bil na dan škodnega dogodka razporejen na ključavničarsko pomoč pri montaži na smetarskem vozilu, pri čemer je pomagal že v preteklosti, čeprav to ni bilo njegovo običajno delo na delovnem mestu ključavničar. Ker je bil za nadaljnjo montažo v napoto dvižni mehanizem, je bilo tožniku dano navodilo, naj ga dvigne s pomočjo lastne hidravlike. Tožnik se je zato povzpel na vozilo in s pritiskom ročke povzročil premik iztresalnega mehanizma, ta pa je tožnika udaril po glavi. Dejavnost, pri kateri se je poškodoval tožnik, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.
Tožnik za delo, ki mu je bilo odrejeno, ni bil usposobljen s stališča varstva pri delu. Zaradi navedenega in tudi zato, ker hidravlika ni delovala brezhibno, s čimer so bili nadrejeni pri drugotoženi stranki seznanjeni, je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke.
Drugotožena stranka je imela sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti po splošnih pogojih 01-ODG-01/06, hkrati pa je bila zavarovana tudi delodajalčeva odgovornost po klavzuli 03-ODG-01/06. Po presoji sodišča prve stopnje je podan izključitveni razlog po 4. točki drugega odstavka klavzule 03-ODG-01/06, v skladu s katero zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil tožniku dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti in veljavnimi delovnimi postopki. Zgolj dejstvo, da se samo delo ni izvajalo v skladu z varnostnimi predpisi, namreč še ne pomeni, da je podan navedeni izključitveni razlog zavarovalnega kritja. Za izključitev zavarovanja mora biti delavcu dano navodilo v nasprotju s varnostnimi predpisi, tj. protipravno navodilo.
dodelitev otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo - delitev sorojencev
Pri odločanju o tem, kateremu izmed staršev naj se mladoletni otrok zaupa v vzgojo, varstvo in oskrbo je sodišče dolžno ugotavljati največje otrokove koristi. V tem pogledu je potrebno ugotavljati tudi posledice in vpliv morebitne ločitve sorojencev.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017216
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - padec pri sestopu - soprispevek - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ki se je zgodila
pri pokrivanju asfalta, naloženega na tovorno vozilo tožene stranke. Tožnik se je povzpel na kamion, pokril asfalt, pri spustu z kamiona pa mu je spodrsnilo in je padel na tla, pri tem pa se je poškodoval. Tožnikovo delo v zvezi s pokrivanjem asfalta na kesonu tovornega vozila je treba presojati kot celoto, torej vzpenjanje na keson, pokrivanje asfalta na njem s ponjavo in spuščanje z višine več kot 3 metre po lestvi, pričvrščeni na stranico kesona, pri čemer na celotno delovno operacijo vpliva tudi dejstvo, da je imel asfalt na kesonu temperaturo nad 180
º
C. Pri opravljanju tega dela se je tožnik poškodoval, res sicer šele pri sestopanju s kesona, a je zdrsnil že s prvega (najvišjega) klina lestve, kar pomeni, da je padel skoraj z višine treh metrov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti. Tožena stranka je podala trditve, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi vihravosti in nepazljivosti tožnika, kar je utemeljevala z načinom pokrivanja asfalta (dejstvom, da tožnik ni pokrival asfalta z rampe oziroma podesta, pač pa je zlezel na keson in ga pokrival na njem). Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla, da bi se „vihravost in nepazljivost“ tožnika izražali v njegovi neprevidni uporabi lestve. Ugotovitve o domnevnem napačnem oprijemu tožnika na lestvi se prvič pojavijo v izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu. Ker pa izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti trditvene podlage strank, sodišče prve stopnje tem trditvam ne bi smelo slediti. Glede na to je zmotno uporabilo materialno pravo in je zaključek, da je tožnik prispeval k nastali škodi v deležu 5 % zato, ker je bil premalo skrben pri sestopanju z lestve, nepravilen. Za škodo, ki je nastala tožniku, je v celoti odgovorna tožena stranka.
pravica do izjave v postopku - dopolnitev trditvenega in dokaznega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ko pa je sodišče prejelo vlogo z opravičilom tožeče stranke, ustrezno dokazno podprto, bi moralo ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: v skladu z 292. členom ZPP bi lahko že končano glavno obravnavo znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi vlogo tožeče stranke z dne 19. 5. 2016 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga obravnavalo po členih 116 do 120 ZPP.
Z neobrazložitvijo zavrnitve izvedbe dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je bila tožnici kršena pravica do izjave v postopku oziroma je podana kršitev načela kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017096
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zdrs na tleh
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke uveljavlja plačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu, ko je v sanitarijah tožene stranke padla in pri tem utrpela zlom sramnice. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožena stranka ni krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici, oziroma da je ta škoda posledica tožničine nepazljivosti oziroma nesrečnega slučaja. Pri tem je izhajalo iz nepravilne materialnopravne predpostavke, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna zagotoviti obutve, ki bi preprečevala zdrs in padec. Glede vprašanja neustrezne obutve je tožnica že v tožbi podala ustrezno trditveno podlago ter predlagala angažiranje sodnega izvedenca iz varstva pri delu, ki bi lahko podal mnenje, ali bi lahko tožena stranka z zagotovitvijo ustrezne obutve preprečila zdrs tožnice na mokrih tleh. Zagotovitev ustrezne obutve je en izmed ukrepov, ki jih mora v skladu s 5. členom ZVZD-1 zagotoviti delodajalec, da ne pride do poškodbe delavca pri delu. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali bi lahko tožena stranka z zagotovitvijo ustrezne obutve preprečila padec tožnice, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem, ali je odvetnik B.B. po svoji krivdi povzročil stroške postopka, ko je vložil tožbo v tem individualnem delovnem sporu. ZPP v členu 156/2 namreč določa, da sodišče lahko naloži plačilo stroškov zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu stranke, ki jih je povzročil po svoji krivdi. V tem sporu pa odvetnik B.B. v trenutku odločanja o stroških postopka sploh ni bil več pooblaščenec tožnika, saj je to vlogo prevzel Center za socialno delo kot skrbnik za poseben primer. Zato je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka pravilno uporabilo prvi odstavek 154. člena ZPP in plačilo stroškov naložilo v plačilo tožniku.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/2, 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupacijske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V konkretni zadevi je sodišče v sodnem postopku ugotavljalo (tudi)pogoji za vračilo premoženja po ZDen, ker je Ustavno sodišče z odločbo Up - 1061/12-32 z dne 29. 5. 2014 presodilo, da z vidika 33. člena Ustave ni sprejemljiva razlaga zakonske ureditve, po kateri se sodišče izreče za nepristojno za odločanje o zahtevku, ker pravna podlaga zahtevka ni ZIKS, temveč ZDen, potem ko je po izteku roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo iz prvega odstavka 64. člena ZDen predlagatelje pozvalo, naj izberejo, ali bodo pravico do vrnitve premoženja uveljavljali v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS ali v upravnem postopku na podlagi določb ZDen, in so ti skladno s tem pozivom izbrali sodni postopek, zahtevo, ki so jo pravočasno vložili na podlagi določb ZDen, pa umaknili.