ZPP člen 80, 81, 81/5, 269, 269/2. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/2. ZGD-1 člen 472.
zavrženje tožbe - izbris pravne osebe iz registra - lastnost biti stranka
Z izbrisom iz sodnega registra zaradi pravnomočno zaključenega postopka izbrisa iz registra brez likvidacije, je tožena stranka skladno 441. členom ZFPPIPP izgubila lastnost pravne osebe, s tem pa tudi lastnost biti stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 82. člena ZPP).
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Delavec je po prvem odstavku 177. člena ZDR-1 dolžan delodajalcu povrniti škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom, le v primeru, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Toženčevo hudo malomarnost je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo. Poudarilo je pomen skrajne nepazljivosti ter dejstvo, da je toženec poklicni voznik, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen kot voznik, zato bi moral in mogel biti pri vožnji pazljiv, ne pa da je zapeljal v prenizek predor, s čimer je odstopil od ravnanja povprečno skrbnega voznika.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 84, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 51.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delovnem mestu
Tožnik je bil določenega dne na delovnem mestu močno vinjen, kar je potrdil tudi rezultat alkotesta. S tem je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja iz 35. in 37. člena ZDR-1 ter 51. člen ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati in biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1).
podjemna pogodba – pravočasno obvestilo o napakah – jamčevanje za napake – uveljavljanje stvarnih napak z ugovorom – stvarna napaka – zavrnitev dokaznega predloga – izpoved priče – pobotni ugovor
Pravočasno obvestilo o napakah (notifikacija) je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Če naročnik notifikacije napak ne izvrši, izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha. Pravočasno obvestilo o napaki je torej predpostavka podjemnikove odgovornosti.
Dejstvo, da se priča na vabilo ni odzvala, ni razlog za odklonitev njenega zaslišanja. Sodišče ima na razpolago sredstva, da pričo prisili k izpovedovanju (241. člen ZPP). Dokaznega predloga za zaslišanje priče zato sodišče ne bi smelo zavrniti. Tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, da dokaz ne bi bil uspešen, ne. Bližnji odnos priče s tožencem je razlog, ki terja posebno previdnost pri ocenjevanju verodostojnosti izpovedbe, ni pa mogoče zaslišanja priče odkloniti zaradi njenega razmerja s tožencem.
Tožnik je zlorabil osebne podatke vsaj sedmih staršev od enajstih s seznama, katerih otroci so določenega dne opravljali preizkus glasbenih sposobnosti za vpis v glasbeni pouk kljunaste flavte pri toženi stranki in sicer tako, da je kot član izpitne komisije za preizkus glasbenih sposobnosti s seznama prijavnic za vpis v glasbeno šolo prepisal osebne podatke, in sicer imena in telefonske številke staršev in jih zlorabil za oglaševanje zasebne glasbene dejavnosti. S takšnim ravnanjem je kršil 33. člen ZDR-1 in 34. člen ZDR-1, saj ni upošteval zahtev in navodil tožene stranke o varovanju osebnih podatkov prijavljenih otrok in njihovih staršev ter o tem, da naj teh podatkov ne posreduje tretjim osebam. Prav tako je kršil delovno dolžnost po 37. členu ZDR-1 in 13. členu pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je vplivalo na ugled tožene stranke. Tožnik je s tem kršil tudi določbo 31. člena Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov tožene stranke, ki takšno ravnanje opredeljuje kot hujšo kršitev delovne obveznosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, prav tako pa tudi obstoj utemeljenega razloga po 1. odstavku 109. člena ZDR-1, in sicer izgubo zaupanja v tožnika, ki je osebne podatke zlorabil pri opravljanju svojega učiteljskega dela. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017033
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1 je zmotno. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1, je preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Ko delavec postavi ustrezne trditve, pa je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer ugotavlja neenako obravnavo, ne ugotavlja pa, zaradi katerega nedopustnega razloga v smislu okoliščin iz 6. člena ZDR-1 naj bi do zatrjevane neenake obravnave prišlo. Tudi če bi bila ugotovljena neenaka obravnava, to še ne bi dokazovalo tudi diskriminacije. Prav tako iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožena stranka kršila prepoved povračilnih ukrepov. Sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da bi tožnica pomagala žrtvi diskriminacije in da bi bila izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, katerega cilj je uveljavitev prepovedi diskriminacije, kot to določa sedmi odstavek 6. člena ZDR-1.
Tožnica v predmetni zadevi od tožene stranke zahteva zagotovitev varnega delovnega okolja brez elementov trpinčenja na delovnem mestu, plačilo zneska 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri toženi stranki je bila zaposlena od leta 1991, od 1. 12. 2011 pa je prešla k družbi A. d. o. o., B.. Zatrjuje, da je bila na delovnem mestu od leta 2009 dalje trpinčena s strani zaposlene pri toženi stranki C.C.. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejanja, ki so bila storjena po 1. 12. 2011, ko je tožnica prešla k drugemu delodajalcu. Dejstvo, da od tega datuma dalje tožena stranka ni več delodajalec tožnice, ne pomeni, da delovno sodišče ni pristojno za obravnavanje tožničinega tožbenega zahtevka, kot ga je postavila v tožbi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066252
ZVoz člen 50, 50/8, 50/11, 60, 60/2, 61, 61/3. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - zmota - dejanska zmota
Obdolženec (državljan Republike Slovenije), ki po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v Republiki Sloveniji, v času storitve prekrška ni bil v dejanski zmoti, da sme v Republiki Sloveniji voziti s srbskim vozniškim dovoljenjem, saj je bil v Republiki Sloveniji pred tem že dvakrat spoznan za odgovornega zaradi vožnje vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je voznik tovornega vozila kršil cestno prometne predpise s tem, ko je prehiteval na mestu, kjer je neprekinjena sredinska črta med dvema voznima pasovoma, in ker je prehiteval s premajhno bočno razdaljo, saj je tožnik vozil kolo na razdalji najmanj 1,65 metra od desnega roba vozišča, še preden se je toženkin zavarovanec odločil za prehitevanje in je torej tožnikovo vožnjo videl. Tako je toženkin zavarovanec lahko pričakoval, da bo tožnik z enakim načinom vožnjo nadaljeval tudi med prehitevanjem in bi, če se je za prehitevanje odločil kljub neprekinjeni sredinski črti, ta manever moral izvesti na večji bočni oddaljenosti od tožnika in ga prehiteti z vožnjo v celoti po levem voznem pasu. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni pogojev niti za delno oprostitev odgovornosti toženkinega zavarovanca na podlagi določbe tretjega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je toženkin zavarovanec v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka in posledično tožnikovo škodo, njegova odgovornost pa je objektivna, ker je tovorno vozilo nevarna stvar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023183
KZ-1 člen 70a. ZKP člen 496.
varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Naloga Enote za forenzično psihiatrijo ni zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje osebe, ki je storila dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi varstvo te osebe, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa, s katerim je bil izrečen varnostni ukrep, Enota za forenzično psihiatrijo pa je bila na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor ustanovljena zaradi izvajanja navedenih nalog.
predlog za oprostitev plačila stroškov postopka – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči – stroški izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – pravočasnost predloga – preuranjenost odločitve
Ker se oprostitev plačila stroškov postopka lahko predlaga za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (11. člen ZBPP), o prošnji tožeče stranke pa v trenutku izdaje sklepa sodišča prve stopnje še ni (bilo) odločeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pritožnici naložilo plačilo dela stroškov izvedenke, preuranjena.
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10. ZSSloV člen 70, 70/1.
disciplinski postopek – zastaranje – obrambno področje - vojska
Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnica storila 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnico. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je podpolkovnik A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 4. 11. 2014 in da ga je 11. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnico (B 8). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na sedmi odstavek 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba izvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnico kot storilko. Ker je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani podpolkovnika A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 4. 11. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 25. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.
načelo vestnosti in poštenja - neodvisna bančna garancija - pogoji v neodvisni bančni garanciji
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno vnovčitev lahko določeni pogoji dokumentarne narave, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno (npr. izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik garancije kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe, npr. nadzornega inženirja, da dela niso bila dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine, itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine skladajo z garancijskimi pogoji. Takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo (tako tudi VR RS v odločbi III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016). Da banka prevzema obveznost poravnave določenega zneska v korist prejemnika garancije (upravičenca), če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, izhaja tudi iz dikcije 1083. člena ZOR (pojem bančne garancije). V povezavi z določbo 1087. člena ZOR, ki ureja garancijo „brez ugovora“ (neodvisno garancijo), pa pogoji pri tej garanciji ne smejo biti takšni, da bi se spremenila pravna narava bančne garancije.
Ker ni spora o okoliščini, da je bila lastnina na stanovanju po pomoti vpisana kot skupna lastnina, sledi logičen zaključek, da je stanovanje v solastnini obeh toženih strank, zato je sodišče kot podlago za določitev velikosti deležev pravilno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na domnevo iz 65. člena SPZ, da so deleži solastnikov enaki, pritožnik niti nima interesa za pritožbo, ker ne navaja, da je njegov delež večji od 1/2. Posledično je zato nepopomembno, kolikšen del kupnine za stanovanje je plačala katera od toženih strank.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086026
ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1, 216, 285, 286, 357. OZ člen 174, 179, 180.
povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – poškodba glave – denarna renta – tuja pomoč – odmera denarne odškodnine – prosti preudarek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zmanjšanje mentalnih sposobnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – katastrofalna škoda – prekluzija – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – prekoračitev tožbenega zahtevka
Po ustaljeni sodni praksi mora zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. Sistem omejenega kritja zavarovalnic oziroma limita ima pomen le, če gre za vsoto ali kritje, ki vedno zadošča za plačilo odškodnin iz povprečnega škodnega dogodka. V konkretni zadevi je škoda nastala v prometni nezgodi z dvema udeleženima motornima voziloma in več oškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe, dva smrtne, druga tožnica pa izjemno hude poškodbe. Zavarovalna vsota v takšnih škodnih dogodkih mora zadoščati za plačilo odškodnine tudi več oškodovancem in tudi za primer, ko so utrpeli hujše poškodbe, vključno s katastrofalno škodo in posledico, kot je na primer paraplegija ali tetraplegija. Zato v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno obveznosti prve toženke v izreku sodbe omejiti z zavarovalno vsoto.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086713
ZVEtL člen 11, 16, 16/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – pridobitelj posameznega dela stavbe – lastnik zemljišča – zemljiškoknjižni lastnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Cilj ZVEtL je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Posamezni deli stavbe, za katere sodišče ne ugotovi (v skladu s pogoji po ZVEtL), da so bili odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ob vzpostavitvi etažne lastnine ostanejo v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele.