nova škoda – zastaranje novo nastale škode – povrnitev nepremoženjske škode – psihoorganska spremenjenost
Tožnik, ki je za prizadetost na govorno spominskem in intelektualnem področju že prejel odškodnino, je upravičen do odškodnine za novo nastalo nematerialno škodo, ker se je njegova osebnostna motnja v nasprotju s pričakovanji poglobila in pri njem razvila huda psihoorganska spremenjenost.
V pritožbenem sodno socialnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati upravno procesne kršitve, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. Četudi je tožnik zahteval starostno pokojnino, sme tožena stranka v predsodnem upravnem postopku priznati le tiste pravice, za katere so izpolnjeni zakonski pogoji in v takšni višini, kot določa zakon. O zahtevi z dne 14. 1. 2013 bi bila lahko izdana le zavrnilna upravna odločba o pravici do starostne pokojnine. Potem, ko se je izkazalo, da ni pogojev za starostno pokojnino, bi bila bistvena kršitev upravnega postopka podana le, če tožnik pravice do predčasne pokojnine sploh ne bi želel uveljaviti, kar bi lahko dosegel z izrecno izjavo ali umikom zahteve. To bi imelo za posledico, da pravica, za katero so izpolnjeni pogoji, ne bi bila priznana, in tožnik niti ne bi postal uživalec predčasne pokojnine. Ker je bila tožniku predčasna pokojnina odmerjena v pravilni višini, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov in izdajo nove določbe o odmeri pokojnine.
NEPRAVDNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081661
ZVEtL člen 7, 30, 30/5, 30/7. ZPP člen 328.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – upravna odločba – funkcionalno zemljišče – upravni postopek – odločitev upravnega organa – družbena lastnina – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – očitna pisna pomota pri zapisu parcelne številke v izreku sklepa – popravni sklep
Zakon je treba razlagati vsebinsko. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL.
OZ člen 58, 87, 193. ZZZDR člen 56. ZN člen 47, 48.
pravni posel med zunajzakonskima partnerjema – posojilna pogodba – obličnost – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti – ničen pravni posel – ničnost – posledice ničnosti – teorija realizacije – konvalidacija – oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – nevezanost sodišča na pravno podlago – neupravičena obogatitev – pravila vračanja – obseg vrnitve
Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je presodilo, da sta posojilni pogodbi konvalidirali in sta veljavni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta posojilni pogodbi nični, brez pravnega učinka in zato zavrnilo izpolnitveni zahtevek. Nadalje se je naslonilo na 87. člen OZ, po katerem mora vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnega pravnega posla. Ker je tožnik na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost in izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, ima s kondikcijskim zahtevkom pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj.
Teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ). Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika
notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja. To pomeni, da sporazum, ki ni bil
sklenjen v predpisani obliki, ne bi mogel konvalidirati, čeprav bi bil v celoti ali pretežnem delu izvršen.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58/4. ZZK-1 člen 70, 70/1, 70/3, 70/6.
odločanje sodišča o ugovoru zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skrbniški notar
Sodišče ob ugovoru ponovno preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo, tokrat upoštevajoč ugovorne razloge in razloge, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; tudi ali zatrjevana listina predstavlja izvršilni naslov za izterjevano terjatev (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje lahko ob reševanju ugovora odločitev iz sklepa o izvršbi spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (če niso izpolnjene materialne predpostavke za izvršbo) ali zavrže (če niso izpolnjene procesne predpostavke izvršbo). Sodišče prve stopnje ima pristojnost polne jurisdikcije (primerjaj še četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo pravilno zavrnilo, saj v tej zadevi niso podani vsebinski pogoji za dovolitev izvršbe – listina, ki jo pritožnica zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predstavljati izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne terjatve do dolžnika: predložitev izjave banke, da je pritožnica prosta vseh obveznosti po dotični kreditni pogodbi. Dolžnik take obveznosti, ki bi bila neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu ni prevzel.
V točkah 13 in 14 notarskega zapisa so dejansko dogovorjene listine, ki jih notar v smislu skrbniškega notarja po 70. členu ZZK-1 potrebuje, da opravi potrebno vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist upravičenca (dolžnika). Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da obveznost izročitve omenjene izjave banke ni neposredno izvršljiva proti dolžniku. Je le pogoj, da se izvede vknjižba pridobitve lastninske pravice na dolžnika.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – zasedanje stanovanja brez pravne podlage – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Tožeča stranka odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na sklenitev najemne pogodbe ne izpodbija, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Ker tožnici zasedata stanovanje brez ustrezne pravne podlage, so navedbe, ki jih v pritožbi navajata, brezpredmetne za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga izpodbijata, odločitev sodišča, da sta dolžni na podlagi 111. člena SZ-1 izprazniti in izročiti lastniku stanovanja, pa pravilna.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079661
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101. ZZZDR člen 123. ZDoh-2 člen 43.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izvzeti prejemki - boniteta - uporaba službenega vozila v privatne namene - nadomestilo za prehrano - dnevnica - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačevanje preživnine za več otrok
Prejemek je vse, kar v denarju prejme dolžnik, ne pa bonitete. Boniteta, ki jo predstavlja uporaba delodajalčevega avtomobila v službene in v privatne namene dolžnika, ni denarni prejemek in tudi ni predmet izvršbe. Kaj takega ne izhaja ne iz določil ZFPPIPP, ne iz določil ZIZ. Okoliščina, da je skladno z določilom 43. člena ZDoh-2 to boniteto treba denarno ovrednotiti in od nje plačati dohodnino, pa pomeni, kot pravilno opozarja pritožnik, da se je zakonodajalce pač iz fiskalnih razlogov tako odločil. Ta boniteta torej ni denarni prejemek dolžnika. Celo nasprotno. Lahko bi bil kvečjemu njegov dolg do delodajalca. Delavec, ki je deležen take bonitete, mora praviloma, skladno z internimi akti delodajalca temu celo plačevati določeno denarno nadomestilo za uporabo službenega vozila v privatne namene.
Odločitev staršev za skupno skrbništvo ne more iti v breme njunih mladoletnih otrok. ZSVarPre pa ni podlaga za višjo finančno obremenitev dolžnika od tiste, ki je predpisana v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
Zgolj podobnost blaga ali storitev ob popolni odsotnosti podobnosti znamk oziroma znakov sama po sebi ne zadošča za zaključek, da je verjetno izkazana kršitev znamke oziroma, da so podani relativni razlogi za zavrnitev znamke oziroma izbris znamke.
Če sta znamki popolnoma različni, kot v obravnavanem primeru, kljub enakosti oziroma podobnosti blaga in morebitni zamenljivosti blaga, kršitev znamke ni izkazana, saj verjetnosti zmede v takem primeru ni možno povezati z upoštevanjem celostnega vtisa ustvarjenega z znamkama in z zaznavo znamke kot celote.
stroški postopka – priznanje terjatev v stečajnem postopku – umik tožbe – takojšen umik tožbe – zamuda z umikom tožbe
Tožnica je tožbo umaknila več kot osem mesecev po tem, ko je bila seznanjena s priznanjem njene terjatve v stečajnem postopku, v času od priznanja terjatve do umika tožbe pa so toženki nastali stroški z odgovorom na tožbo, ki ne bi nastali, če bi tožnica tožbo umaknila takoj, torej v nekem razmeroma kratkem roku po priznanju njene terjatve. Tako ni mogoče šteti, da je izpolnila pogoj takojšnjega umika, kot ga zahteva 158. člen ZPP.
vložitev novega predloga za izvršbo na isto sredstvo - litispendenca
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo njegov predlog za izvršbo kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Naslovil ga je kot predlog za izvršbo za podlagi izvršilnega naslova in na koncu predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah, pri čemer učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. Utemeljeno tudi navaja, da ne gre za litispendenco, ker ne gre za isti predmet in da sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav gre za iste nepremičnine) ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo.
ugovor subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa - umik ugovora - preklic umika
Tako kot velja za pritožbo, da se njenega umika ne more preklicati v skladu s tretjim odstavkom 334. člena ZPP, velja smiselno enako za ugovor subjekta vpisa v postopku izbrisa iz sodnega registra. Pritožba in ugovor sta obrambni pravni sredstvi, vezani na prekluzivni rok, zato subjekt vpisa ne more preklicati umika ugovora.
odškodnina – povrnitev škode – pretep – odgovornost za škodo – izključna odgovornost obeh pravdnih strank – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – deljena odgovornost – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – možnost obravnavanja pred sodiščem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – nevšečnosti med zdravljenjem – trditvena podlaga – prekoračitev trditvene podlage
Za škodo, ki izvira iz enega/enovitega historičnega dogodka (pretepa), v katerem sta bili udeleženi pravdni strank (in samo onidve), je lahko izključno odgovoren bodisi eden bodisi drugi ali pa je njuna odgovornost ustrezno porazdeljena mednju. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožnik tožencu izključno (100 %) odgovoren za škodo, ki mu je nastala, in obratno, tj. da je toženec tožniku izključno (tj. 100 %) odgovoren za njegovo škodo, je nerazumljiv, ker to pomeni, da je ugotovljena 200 % odgovornost za škodo, ki je posledica enega/enovitega obravnavanega historičnega dogodka.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084957
ZDZdr člen 39, 39/1, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 51.
duševno zdravje – prisilna hospitalizacija – zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva – trajanje ukrepa – odpust z zdravljenja
Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.
zavrženje tožbe – poziv za dopolnitev tožbe – opozorilo na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči
Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrženju tožbe pravilno ugotovilo, da se tožnik na navedeni poziv za dopolnitev tožbe zaradi motenja posesti ni odzval.
Sodišče je tožnika opozorilo tudi na možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Čeprav izvedenskemu organu v sklepu o imenovanju sodišče ni posebej naložilo, da pridobi oziroma zbere dodatno dokumentacijo, je tožnik prinesel obsežen zdravstveni karton, ki ga je proučil in upošteval pri izdelavi izvedenskega mnenja. Zato mu pripada tudi nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086026
ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1, 216, 285, 286, 357. OZ člen 174, 179, 180.
povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – poškodba glave – denarna renta – tuja pomoč – odmera denarne odškodnine – prosti preudarek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zmanjšanje mentalnih sposobnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – katastrofalna škoda – prekluzija – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – prekoračitev tožbenega zahtevka
Po ustaljeni sodni praksi mora zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. Sistem omejenega kritja zavarovalnic oziroma limita ima pomen le, če gre za vsoto ali kritje, ki vedno zadošča za plačilo odškodnin iz povprečnega škodnega dogodka. V konkretni zadevi je škoda nastala v prometni nezgodi z dvema udeleženima motornima voziloma in več oškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe, dva smrtne, druga tožnica pa izjemno hude poškodbe. Zavarovalna vsota v takšnih škodnih dogodkih mora zadoščati za plačilo odškodnine tudi več oškodovancem in tudi za primer, ko so utrpeli hujše poškodbe, vključno s katastrofalno škodo in posledico, kot je na primer paraplegija ali tetraplegija. Zato v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno obveznosti prve toženke v izreku sodbe omejiti z zavarovalno vsoto.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086713
ZVEtL člen 11, 16, 16/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – pridobitelj posameznega dela stavbe – lastnik zemljišča – zemljiškoknjižni lastnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Cilj ZVEtL je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Posamezni deli stavbe, za katere sodišče ne ugotovi (v skladu s pogoji po ZVEtL), da so bili odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ob vzpostavitvi etažne lastnine ostanejo v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele.
OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
prometna nesreča – kolo – vožnja s kolesom – udarna jama – grbina – vzročna zveza – javne ceste – vzdrževanje javnih cest – vzdrževanje javnih površin – asfaltni posedek
Da posedek oziroma predmetna neravnina ni bila v vzročni zvezi s padcem (tožnica je zatrjevala, da je s prednjim kolesom zapeljala v manjšo udarno jamo), jasno izhaja iz ostalih (ob istem zaslišanju podanih) izvedenčevih izjav, in sicer da posedek z asfaltno prevleko ustreza normalni cestni površini, čez katero lahko zapelješ (enako naj bi veljalo za posedek brez prevleke), da takšna neravnina ni nič posebnega in da bi jo normalno pazljiv kolesar enostavno prevozil, ne da bi (pri tem) izgubil ravnotežje, kot tudi da vožnja čez takšno neravnino ne more povzročiti takšnega zanihanja krmila, da bi te vrglo čez, oziroma zablokiranje sprednjega kolesa. Te njegove ugotovitve (navedbe) pa so upoštevaje tožničino trditveno podlago (o luknji oziroma udrtini v asfaltni podlagi kot vzroku za njen padec) v tem oziru tudi edine pomembne.