Premoženjskih vprašanj med odstopnikom in prevzemnikom odvetniške pisarne ZOdv, veljaven v času sklepanja predmetne Pogodbe, ni urejal. Materialna vprašanja, povezana z dohodki odvetniškega zastopanja prevzetih strank pred in po prevzemu, so v dispoziciji pogodbenih strank.
V pritožbenem sodno socialnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati upravno procesne kršitve, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. Četudi je tožnik zahteval starostno pokojnino, sme tožena stranka v predsodnem upravnem postopku priznati le tiste pravice, za katere so izpolnjeni zakonski pogoji in v takšni višini, kot določa zakon. O zahtevi z dne 14. 1. 2013 bi bila lahko izdana le zavrnilna upravna odločba o pravici do starostne pokojnine. Potem, ko se je izkazalo, da ni pogojev za starostno pokojnino, bi bila bistvena kršitev upravnega postopka podana le, če tožnik pravice do predčasne pokojnine sploh ne bi želel uveljaviti, kar bi lahko dosegel z izrecno izjavo ali umikom zahteve. To bi imelo za posledico, da pravica, za katero so izpolnjeni pogoji, ne bi bila priznana, in tožnik niti ne bi postal uživalec predčasne pokojnine. Ker je bila tožniku predčasna pokojnina odmerjena v pravilni višini, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov in izdajo nove določbe o odmeri pokojnine.
NEPRAVDNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081661
ZVEtL člen 7, 30, 30/5, 30/7. ZPP člen 328.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – upravna odločba – funkcionalno zemljišče – upravni postopek – odločitev upravnega organa – družbena lastnina – pravnomočna upravna odločba – res iudicata – očitna pisna pomota pri zapisu parcelne številke v izreku sklepa – popravni sklep
Zakon je treba razlagati vsebinsko. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL.
Odločba o odpravi odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka v višjem znesku in dolžnosti vrnitve preplačila, je postala pravnomočna, zato je tožena stranka neupravičeno prejete zneske razlik otroškega dodatka dolžna vrniti tožeči stranki.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odškodninska odgovornost – padec z lestve pri obiranju jabolk – neustreznost lestve – navodila za delo – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca – kršitev navodil za delo – kršitev prepovedi delodajalca – vloga odgovora na pritožbo – posledice opustitve vložitve odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odgovornost toženca, ker je bila lestev, s katere so delavci zanj obirali jabolka, domače izdelave in neustrezna. Ker pa je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škode. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Če je bilo delo na lestvi tožniku celo prepovedano, on pa je prepoved kršil, morebitne pomanjkljivosti lestve niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Za vso škodo odgovarja sam.
nova škoda – zastaranje novo nastale škode – povrnitev nepremoženjske škode – psihoorganska spremenjenost
Tožnik, ki je za prizadetost na govorno spominskem in intelektualnem področju že prejel odškodnino, je upravičen do odškodnine za novo nastalo nematerialno škodo, ker se je njegova osebnostna motnja v nasprotju s pričakovanji poglobila in pri njem razvila huda psihoorganska spremenjenost.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napaka v komunikaciji med stranko in pooblaščencem – zdravstvene težave
Pritožba zmotno meni, da napačna navedba ure obravnave, ki jo je toženka sporočila pooblaščencu, ne predstavlja napake v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Vrnitve v prejšnje stanje tudi ne utemeljuje okoliščina, da je stranka odvetniku sporočila napačen datum.
Razlogi za zavrženje obtožbe, ker obstajajo okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon in zaradi katerih je mogoče zavreči obtožni predlog po navedeni zakonski določbi, se navezujejo na razloge iz prvega odstavka 179. člena ZKP in petega odstavka 181. člena ZKP.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-5, 400, 400/4.
ugovor proti odpustu obveznosti – dolžnik preneha opravljati dodatno dejavnost – upokojitev in pridobitna dejavnost – ovire za odpust obveznosti
Pritožbeno sodišče, glede na navedbe upravitelja ter ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožnici odgovarja, da od dolžnika, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, ni mogoče zahtevati, da še naprej opravlja dodatno pridobitno dejavnost. Zato prenehanje opravljanja dejavnosti v okoliščinah danega primera ne predstavlja ravnanja v smislu tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060486
SPZ člen 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 110, 339, 339/1.
razdelitev solastnega premoženja – način delitve – civilna delitev solastnine – prodaja nepremičnin – možnost fizične razdelitve nepremičnin – možnost razdelitve v naravi – predlog za podaljšanje procesnega roka – izostanek odločitve sodišča o predlogu stranke – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neprerekano dejstvo
Predlagateljica je zadnji dan roka, ki ji je bil dan za izjavo glede prevzema nepremičnin v last, 26. 9. 2016, pravočasno predlagala njegovo podaljšanje še za 15 dni. Prvo sodišče ni odločilo o tem predlogu, ampak je še pred iztekom danega roka izdalo izpodbijani sklep z dne 26. 9. 2016. Pritožbeni očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa je zato utemeljen. Prvo sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za podaljšanje roka, o katerem pa sploh ni odločilo.
Čeprav predlagateljica v danem roku 15 dni ni podala (nove) izjave o vprašanju fizične deljivosti solastnih stvari, to ne pomeni, da je šlo glede tega vprašanja za neprerekano dejstvo. Ker predlagateljica ni podala nove (drugačne) izjave o možnosti fizične delitve, je treba upoštevati njeno prvotno trditev o deljivosti solastnih stvari.
ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2, 60/2-3, 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 355/3, 355/3-8. ZIZ člen 44.
izvršba zoper insolventnega dolžnika – stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – občasni stroški – pravdni stroški – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
ZFPPIPP kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane od zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški iz postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. ZFPPIPP stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo vračilo ter o tem, koliko le-ti znašajo. Tedaj torej šele nastane terjatev do nasprotne stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka.
Toženec je v pravdnem postopku stranka, ki se s svojimi procesnimi dejanji brani pred zahtevkom tožeče stranke. V razmerju do tožnika ne uveljavlja nikakršne terjatve (dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve), zato že iz navedenega razloga ne gre za upnika, ki v postopku zaradi insolventnosti lahko poleg glavnice uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Prijava terjatev zato že iz teh razlogov ne pride v poštev v primeru, ko se tekom pravdnega postopka začne stečajni postopek nad tožečo stranko, saj tožena stranka nima terjatve zoper tožečo stranko, da bi lahko „poleg glavnice terjatve“ uveljavljala stroške, ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Ker terjatev iz naslova pravdnih stroškov (enako tudi, če bi šlo za stroške, ki so nastali tožniku) nastane šele z izdajo odločbe o stroških, pa je dolžnik dolžan plačati izterjevano obveznost kot stroške stečajnega postopka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZGD-1 člen 321, 321/1, 328, 328/3. ZPP člen 158, 158/1.
actio pro socio - pravdni stroški - umik tožbe
Stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja in stroške za delo posebnega revizorja krije družba. Gre za načelo, da družba zalaga vse stroške in da jih tudi nosi oziroma krije sama. Tožeči stranki v pritožbi utemeljeno navajata, da stroški pravdnega postopka niso zgolj stroški toženih strank, ampak tudi njuni pravdni stroški oziroma pravdni stroški njunega pooblaščenca.
Ko gre za vprašanje, kdo mora povrniti pravdne stroške toženim strankam, ne gre za čisto derogacijo ZPP, kot pri prejšnji odločitvi, temveč za komplementarno razlago ZPP in ZGD-1. Temelj za povrnitev pravdnih stroškov toženih strank je v tej situaciji prvi odstavek 158. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je temu pravnemu temelju pravilno dodalo razlago prvega odstavka 321. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 328. člena ZGD-1, po katerih je plačnik teh pravdnih stroškov v prvi fazi udeleženec in ne manjšinska delničarja.
OZ člen 46, 46/4, 103, 104, 105, 105/3, 107, 282, 282/1, 488, 489, 490, 495, 495/2.
pravne napake – neizpolnitev pogodbe – jamčevalni zahtevki za pravne napake – odstop od pogodbe – pravica tretjega
V postopku pred sodiščem prve stopnje so pravdne stranke zatrjevale (ne)obstoj pravnih napak, zato sta prišli v poštev dve pravni podlagi: odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve ali odstop od pogodbe iz naslova jamčevalnih zahtevkov zaradi pravnih napak. Ker sta toženca sprejela predmet izpolnitve, ni mogoče uporabiti določb OZ, ki se nanašajo na odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, zato je možen odstop od pogodbe le v okviru jamčevalnega zahtevka iz naslova prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.