izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – zasedanje stanovanja brez pravne podlage – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Tožeča stranka odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na sklenitev najemne pogodbe ne izpodbija, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Ker tožnici zasedata stanovanje brez ustrezne pravne podlage, so navedbe, ki jih v pritožbi navajata, brezpredmetne za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga izpodbijata, odločitev sodišča, da sta dolžni na podlagi 111. člena SZ-1 izprazniti in izročiti lastniku stanovanja, pa pravilna.
Določitev pripadajočega zemljišča je organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Pripadajoče zemljišče, ki ga predstavljajo določene zemljiške parcele, se ugotovi v korist stavbe z določeno ID številko, ki pa do vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi ne obstaja in do trenutka vzpostavitve etažne lastnine ni možna ustrezna zemljiškoknjižna izvedba sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.
ZPIZ-2 člen 72, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 80, 108, 108/1.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija
Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060497
OZ člen 58. SPZ člen 23, 40, 49, 49/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 41.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prodaja nepremičnine – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – prenos lastninske pravice – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – novejša sodna praksa – zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)– pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku – zaznamba sklepa o izvršbi – ustno sklenjena prodajna pogodba – pričakovana lastninska pravica – lastninska pravica v pričakovanju – sklicevanje na lastninsko pravico v pričakovanju – listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo – izostanek overjenega zemljiškoknjižnega dovolila – pravica, ki preprečuje izvršbo – teorija realizacije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča daje prednost kupcu nepremičnine pred upnikom, ki pridobi hipoteko v izvršilnem postopku, če mu je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je upnik pridobil hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa. Bistveno je torej, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico (hipoteko v izvršilnem postopku).
Zgolj podobnost blaga ali storitev ob popolni odsotnosti podobnosti znamk oziroma znakov sama po sebi ne zadošča za zaključek, da je verjetno izkazana kršitev znamke oziroma, da so podani relativni razlogi za zavrnitev znamke oziroma izbris znamke.
Če sta znamki popolnoma različni, kot v obravnavanem primeru, kljub enakosti oziroma podobnosti blaga in morebitni zamenljivosti blaga, kršitev znamke ni izkazana, saj verjetnosti zmede v takem primeru ni možno povezati z upoštevanjem celostnega vtisa ustvarjenega z znamkama in z zaznavo znamke kot celote.
stroški postopka – priznanje terjatev v stečajnem postopku – umik tožbe – takojšen umik tožbe – zamuda z umikom tožbe
Tožnica je tožbo umaknila več kot osem mesecev po tem, ko je bila seznanjena s priznanjem njene terjatve v stečajnem postopku, v času od priznanja terjatve do umika tožbe pa so toženki nastali stroški z odgovorom na tožbo, ki ne bi nastali, če bi tožnica tožbo umaknila takoj, torej v nekem razmeroma kratkem roku po priznanju njene terjatve. Tako ni mogoče šteti, da je izpolnila pogoj takojšnjega umika, kot ga zahteva 158. člen ZPP.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0060477
ZD člen 59, 59/1, 61, 61/1, 99, 101, 101/1. ZPP člen 8, 236. ZVOP-1 člen 23, 23/2.
neveljavnost oporoke – razveljavitev oporoke – pisna oporoka – oporočna sposobnost – pristnost oporoke – preklic oporoke – prejšnja in poznejša oporoka – izvedena priča – mnenje strokovnjaka, pridobljeno izven pravde – predlog za zaslišanje prič – substanciranje dokaznih predlogov – vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnega – dokazna ocena – dokazna pravila
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedbo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožnik tega, da bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo (ki jih pritožba poimensko niti ne navede), vedele povedati o pravno relevantnem dejstvu, to je glede nerazsodnosti oporočitelja, ni zatrjeval.
Naloga izvedenca ni, da v mnenju prepiše celotno medicinsko dokumentacijo in potek zdravljenja v zvezi z vsemi zdravstvenimi težavami tožnika. Dovolj je, da medicinsko dokumentacijo povzame. Katero konkretno dokumentacijo naj bi izvedenci še vpogledali, pritožnik ne pojasni. Ni pa naloga sodišča ali izvedencev, da dodatno iščejo in pridobivajo dokaze namesto stranke. Tožnik bi lahko že pred vložitvijo tožbe ali pa med pravdnim postopkom na podlagi drugega odstavka 23. člena ZVOP-1 pridobil in vpogledal v vso obstoječo medicinsko dokumentacijo njegovega pokojnega očeta pri različnih zdravstvenih inštitucijah.
OZ člen 46, 46/4, 103, 104, 105, 105/3, 107, 282, 282/1, 488, 489, 490, 495, 495/2.
pravne napake – neizpolnitev pogodbe – jamčevalni zahtevki za pravne napake – odstop od pogodbe – pravica tretjega
V postopku pred sodiščem prve stopnje so pravdne stranke zatrjevale (ne)obstoj pravnih napak, zato sta prišli v poštev dve pravni podlagi: odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve ali odstop od pogodbe iz naslova jamčevalnih zahtevkov zaradi pravnih napak. Ker sta toženca sprejela predmet izpolnitve, ni mogoče uporabiti določb OZ, ki se nanašajo na odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, zato je možen odstop od pogodbe le v okviru jamčevalnega zahtevka iz naslova prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
izredna denarna socialna pomoč - namen dodelitve - dokazila o porabi sredstev
Ker predhodno prejeta izredna denarna socialna pomoč ni bila uporabljena za namen, za katerega je bila dodeljena (za nakup drv), temveč za plačilo položnic, je bila nova zahteva za priznanje izredne denarne socialne pomoči zakonito zavrnjena. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in dokazila o porabi sredstev predložiti centru za socialno delo.
najemna pogodba - bistvene sestavine najemne pogodbe - predmet najema - pravni temelj za uporabo stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - obličnost pogodbe - poslovni prostor - odplačnost najema - domneva o popolnosti listine - privolitev v prikrajšanje
Najem je torej nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari.
Bistveni sestavini najemne pogodbe sta določitev predmeta najema in določitev plačila za njegovo uporabo.
Iz najemne pogodbe povsem jasno izhaja, katere prostore ta obsega. Prvi odstavek 56. člena OZ pa določa domnevo o popolnosti listine - če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker tožena stranka ne zatrjuje, da bi bila med njo in katerimkoli od najemodajalcev sklenjena kakšna druga (dodatna) pogodba za uporabo vrta, je torej zaključek, da je slednjega uporabljala brez pravnega temelja, pravilen. Dejstvo, da prejšnji najemodajalci takšni uporabi niso nasprotovali, tako lahko pomeni le, da so privolili v lastno prikrajšanje. Takšna privolitev pa seveda ne pomeni pravnega temelja za uporabo, ki bi se (avtomatično) prenesel na novega najemodajalca (tožečo stranko).
Sama postavitev vrta in njegova povezanost z lokalom ne pomenita, da najemnik lokala, ki ima najemno pogodbo izrecno sklenjeno le za slednjega, lahko uporablja tudi vrt, ki leži ob njem.
Nastanek škode ni pogoj za nastanek pravice do plačila uporabnine, da je tožena stranka od brezplačne uporabe vrta imela korist, pa ne more biti sporno.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
OZ člen 58, 87, 193. ZZZDR člen 56. ZN člen 47, 48.
pravni posel med zunajzakonskima partnerjema – posojilna pogodba – obličnost – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti – ničen pravni posel – ničnost – posledice ničnosti – teorija realizacije – konvalidacija – oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – nevezanost sodišča na pravno podlago – neupravičena obogatitev – pravila vračanja – obseg vrnitve
Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je presodilo, da sta posojilni pogodbi konvalidirali in sta veljavni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta posojilni pogodbi nični, brez pravnega učinka in zato zavrnilo izpolnitveni zahtevek. Nadalje se je naslonilo na 87. člen OZ, po katerem mora vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnega pravnega posla. Ker je tožnik na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost in izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, ima s kondikcijskim zahtevkom pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj.
Teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ). Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika
notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja. To pomeni, da sporazum, ki ni bil
sklenjen v predpisani obliki, ne bi mogel konvalidirati, čeprav bi bil v celoti ali pretežnem delu izvršen.
ugovor subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa - umik ugovora - preklic umika
Tako kot velja za pritožbo, da se njenega umika ne more preklicati v skladu s tretjim odstavkom 334. člena ZPP, velja smiselno enako za ugovor subjekta vpisa v postopku izbrisa iz sodnega registra. Pritožba in ugovor sta obrambni pravni sredstvi, vezani na prekluzivni rok, zato subjekt vpisa ne more preklicati umika ugovora.
odškodnina – povrnitev škode – pretep – odgovornost za škodo – izključna odgovornost obeh pravdnih strank – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – deljena odgovornost – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – možnost obravnavanja pred sodiščem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – nevšečnosti med zdravljenjem – trditvena podlaga – prekoračitev trditvene podlage
Za škodo, ki izvira iz enega/enovitega historičnega dogodka (pretepa), v katerem sta bili udeleženi pravdni strank (in samo onidve), je lahko izključno odgovoren bodisi eden bodisi drugi ali pa je njuna odgovornost ustrezno porazdeljena mednju. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožnik tožencu izključno (100 %) odgovoren za škodo, ki mu je nastala, in obratno, tj. da je toženec tožniku izključno (tj. 100 %) odgovoren za njegovo škodo, je nerazumljiv, ker to pomeni, da je ugotovljena 200 % odgovornost za škodo, ki je posledica enega/enovitega obravnavanega historičnega dogodka.
vložitev novega predloga za izvršbo na isto sredstvo - litispendenca
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo njegov predlog za izvršbo kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Naslovil ga je kot predlog za izvršbo za podlagi izvršilnega naslova in na koncu predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah, pri čemer učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke. Utemeljeno tudi navaja, da ne gre za litispendenco, ker ne gre za isti predmet in da sklepa o ustavitvi izvršbe (čeprav gre za iste nepremičnine) ne moremo šteti kot ovire za novo izvršbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086026
ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1, 216, 285, 286, 357. OZ člen 174, 179, 180.
povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – poškodba glave – denarna renta – tuja pomoč – odmera denarne odškodnine – prosti preudarek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zmanjšanje mentalnih sposobnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zavarovalna vsota – omejeno kritje zavarovalnice – katastrofalna škoda – prekluzija – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – prekoračitev tožbenega zahtevka
Po ustaljeni sodni praksi mora zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. Sistem omejenega kritja zavarovalnic oziroma limita ima pomen le, če gre za vsoto ali kritje, ki vedno zadošča za plačilo odškodnin iz povprečnega škodnega dogodka. V konkretni zadevi je škoda nastala v prometni nezgodi z dvema udeleženima motornima voziloma in več oškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe, dva smrtne, druga tožnica pa izjemno hude poškodbe. Zavarovalna vsota v takšnih škodnih dogodkih mora zadoščati za plačilo odškodnine tudi več oškodovancem in tudi za primer, ko so utrpeli hujše poškodbe, vključno s katastrofalno škodo in posledico, kot je na primer paraplegija ali tetraplegija. Zato v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno obveznosti prve toženke v izreku sodbe omejiti z zavarovalno vsoto.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086713
ZVEtL člen 11, 16, 16/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – pridobitelj posameznega dela stavbe – lastnik zemljišča – zemljiškoknjižni lastnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Cilj ZVEtL je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Posamezni deli stavbe, za katere sodišče ne ugotovi (v skladu s pogoji po ZVEtL), da so bili odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ob vzpostavitvi etažne lastnine ostanejo v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060489
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – prometna nesreča – traktor – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkljive trditve o duševnih bolečinah – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – povrnitev nepremoženjske škode – zaključek zdravljenja – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – stroški prevozov – ugovor zastaranja – izostanek odločitve o ugovoru zastaranja – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – postavitev drugega izvedenca
Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka glede zaključka, da je ob trčenju tožnik utrpel hud primarni strah, čeprav se je nahajal v traktorju. Ta je v primerjavi z avtomobilom sicer robustnejši, vendar zato ne nujno tudi bolj varen.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je ugovarjala zastaranje odškodninske terjatve iz naslova premoženjske škode (stroškov tuje pomoči in stroškov prevozov), vendar sodišče prve stopnje ni obravnavalo njenega ugovora. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080252
ZOR člen 16, 154. ZPP člen 394, 394-10, 400, 400/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 11.
predlog za obnovo postopka – pravnomočna vmesna sodba – novi dokazi – krivdna odškodnina odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost bolnišnice – skrbnost dobrega strokovnjaka – razbremenitev odgovornosti bolnišnice – poškodba otroka med hospitalizacijo – zastopanje več strank
Pravilen je zaključek, da kljub novim dejstvom – novim ugotovitvam o možnem načinu poškodovanja, za prvo toženko ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Tudi v tem primeru ni izkazala, da je v zadostni meri poskrbela za varnost prve tožnice, in je torej treba šteti, da ni ravnala s skrbnostjo kot se od nje pričakuje, v posledici česar nedvomno odškodninsko odgovarja.