Prvostopenjsko sodišče je tožnikovo vlogo v tujem jeziku utemeljeno zavrglo, ker je v postavljenem roku ni prevedel v slovenski jezik, temveč je njen prevod posredoval šele po izteku roka za popravo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/3, 339/4, 399/4-3, 400, 400/1, 400/4, 403, 403/1, 403/3, 413. ZPP člen 5.
osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - že pravnomočno zavrnjen predlog za odpust obveznosti - desetletni rok - ovire za odpust obveznosti - mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - določitev preizkusnega obdobja - podatki o predhodno zavrnjenih predlogih za odpust obveznosti - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem in od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga stečajnega dolžnika še ni preteklo deset let, odpust obveznosti ni dovoljen.
Mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP se dolžniku ne vroča in sodišče nanj tudi ni vezano. Mnenje je le v pomoč sodišču v zvezi s presojo obstoja okoliščin, ki so po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP odločilne za določitev preizkusnega obdobja. S tem pa dolžniku ni kršena pravica do izjave, saj mu je v zvezi z dolžino preizkusnega obdobja omogočeno celo pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti zaradi predolgega preizkusnega obdobja. Opisan postopek je za dolžnika celo ugodnejši, saj se možnost ugotavljanja relevantnih okoliščin za določitev preizkusnega obdobja s tem pomakne v čas, ko preizkusno obdobje že teče, v nasprotnem primeru (kot ga razume dolžnik), pa bi se ugotavljanje okoliščin za določitev preizkusnega obdobja lahko zavleklo, s tem pa tudi začetek teka le-tega.
Čim je bilo prvostopenjsko sodišče seznanjeno s končanim stečajnim postopkom zoper dolžnika v zadevi St 001 in odločitvijo sodišča v njem glede zavrnitve predloga dolžnika za odpust obveznosti, je imelo podlago za vpogled v navedeni spis, saj sklicevanje upraviteljice na končan stečajni postopek implicitno vsebuje tudi predlog za vpogled v navedeni spis. Sicer pa ima skladno z novelo ZFPPIPP-G po prvem odstavku 400. člena v zvezi z noveliranim 413. členom ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče dolžnost pridobiti od Ministrstva za pravosodje, ki vodi evidenco o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti, podatke o tem, ali je sodišče že kdaj izdalo sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Podatke o tem torej mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da jih je pridobilo na opozorilo upraviteljice o predhodno že izdanem sklepu o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, torej ni razlog za sklepanje, da je prvostopenjsko sodišče navedene relevantne podatke pridobilo nezakonito.
toženec je zapeljal z avtomobilom v tožnika – udarec – pretep – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – soprispevek – zastaranje – zastaralni rok – strah – posttravmatski sindrom – pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje se je pravilno lotilo zadeve tako, da je ugotovilo, kot trdi tudi tožnik, da je šlo za dva dogodka oziroma dve škodi. Prva je iz dogodka v zvezi z avtomobilom in tu je tožena stranka v celoti kriva in pravnomočno obsojena s sodbo K 460/2006 in to glede škode, katero je ugotovil izvedenec v tem postopku. Za škodo zaradi fizičnega obračunavanja, v katerega sta se zapletli obe pravdni stranki, potem, ko je avto ustavil, pa je njun prispevek do polovice. Za to škodo tožnik ni dobil od zavarovalnice poravnanega zneska in lahko toži.
Tožnik glede odškodnine iz naslova prestanega strahu poudarja, da se je pri tožniku razvil posttravmatski sindrom, ki traja že več kot 5 let. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik za primarni strah zaradi udarca avtomobila prejel od zavarovalnice 400,00 EUR in da je s tem škoda poravnana. Pri tožniku se je takoj zatem razvila jeza in želja po maščevanju, saj je stopil k tožencu, ga začel zmerjati z osebnimi stvarmi, ga žalil, poniževal in nato je prišlo do nadaljnjega obračunavanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postavilo izvedenca psihiatrične stroke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – pravilna vročitev
Če želi toženec uveljaviti, da mu vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena oziroma, da je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP, je ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje te kršitve pritožba zoper tako sodbo, ne pa vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec je v pritožbi sicer trdil, da poziva za odgovor na tožbo ni prejel in da v romskem naselju na navedenem naslovu živi več oseb z imenom in priimkom B. H., a je kot dokaz predlagal le svoje zaslišanje, kar pa je premalo. Toženec bi moral svoje trditve dokazovati vsaj s tem, da bi predlagal oziroma natančneje navedel, kdo so ti soimenjaki.
ZPIZ92 člen 12, 44, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 15, 191, 208. ZPIZ-2 člen 27.
starostna pokojnina - družbenik in poslovodna oseba - plačilo prispevkov
Tožnik ni predložil nobenih podatkov o tem, da je v spornem obdobju, ko je bil zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba, plačeval prispevke v predpisani višini ali drugih podatkov, kot nasprotni dokaz o resničnosti tega, kar je v poročilu revizorke matične evidence navedeno in je predstavljalo podlago za priznanje pokojninske dobe v posameznem letu. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081647
OZ člen 82, 82/2, 346, 352. ZPP člen 185, 185/1, 243, 244, 255, 286b, 363.
pogodbeno dogovorjena pravica do povrnitve vlaganj – zastaralni rok – najemna pogodba – pogodbena podlaga – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – razlaga pogodbe – metode razlage pogodbe – jasno pogodbeno določilo – izvedenec – pritožba zoper sklep o določitvi izvedenca in obsega dela – nedovoljena pritožba – sprememba nasprotne tožbe – opustitev izvedbe dokaza – sodba presenečenja
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do povrnitve vlaganj, ki sta jih na najetih nepremičninah opravila tožnika v soglasju s toženko kot najemodajalko, pride za presojo takšnega ugovora v poštev splošni zastaralni rok petih let, ki je določen v 346. členu OZ.
Bistveno je, da je v konkretnem primeru uporaba zakonskih pravil o neupravičeni obogatitvi izključena, saj so se pravdne stranke o pravici tožnikov do povračila vlaganj dogovorile z najemno pogodbo. Pogodbena podlaga pa uporabo zakonskih pravil izključuje.
Sodišče za uporabo razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ, ni imelo nobene podlage. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo 7. člen najemne pogodbe razumeti tako kot se glasi, torej tako, da imata tožnika pravico do povračila vrednosti neamortiziranih vlaganj tudi v primeru, če je do odpovedi najemne pogodbe prišlo po izteku 10-tih let od njene sklenitve.
Glede na to, da je tožnika seznanilo, da dokaza z izvedencem glede njunih trditev (o vrednosti neamortiziranih vlaganj) ne bo izvedlo, da po predlogu toženke postavljenemu izvedencu tudi ni naložilo, da oceni vrednost teh vlaganj in da je toženka delu izvedenca mimo naloge, ki mu je bila določena s sklepom sodišča, nasprotovala bi moralo tožnika opozoriti, da bo mnenje izvedenca A. A. (v spornem delu) kljub temu upoštevalo. Ker tega ni storilo, na ugotovitev izvedenca A. A. pa je oprlo odločitev o zavrnitvi zahtevka, tožnika sodbo v tem delu utemeljeno označujeta kot sodbo presenečenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023154
ZPP člen 224, 224/6.
nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - neskladnost predložene listine z izvirnikom
Kršitev, ki jo uveljavlja pritožba, ne pomeni kršitve načela dispozitivnosti, ampak gre za kršitev razpravnega načela, po katerem morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnik namreč uveljavlja, da toženka poizvedbe o navedbah v odpustnem pismu Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor, z dne 27. 11. 2012, ni predlagala, zato ga sodišče prve stopnje glede na razpravno načelo ne bi smelo samoiniciativno izvesti. Vendar pa šesti odstavek 224. člena ZPP določa, da, če sodišče dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala. Navedeno pooblastilo kot izjemo od razpravnega načela pooblašča sodišče, da lahko, če dvomi o pristnosti listine, samoiniciativno, brez pobude te ali one stranke zahteva, da se o pristnosti listine izjavi organ, od katerega bi naj listina izvirala.
ZVKSES člen 15, 16, 16/3, 20, 20/1. OZ člen 468, 468/2.
stvarne napake – zadržanje kupnine – grajanje napake – manjša površina stanovanja
Napaka zastajanja vode je bila ustrezno grajana ne glede na to, da je bila navedena v primopredajni zapisnik pod točko razno.
Tožnik (prodajalec) odstopanja v dogovorjeni površini stanovanja ne more odpraviti na račun višjega korekcijskega faktorja za (delno) pokrito teraso, ki pogodbeno ni bila dogovorjena, s katero kupec torej ni soglašal.
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 7, 212. ZZZDR člen 123.
izselitev in izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženec pravnega naslova za bivanje v stanovanju tožnika ni izkazal (7. in 212. člen ZPP). Tožnik je stanovanje odkupil na podlagi stanovanjske pravice leta 1992 in je postal lastnik stanovanja, zaradi česar sklicevanje pritožbe na določilo tretjega odstavka 111. člena SZ-1, ki velja za imetnike stanovanjske pravice in njihove člane v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe, ni utemeljeno, saj tožnik v obravnavanem primeru ni več imetnik stanovanjske pravice, temveč je lastnik in zato je upravičen zahtevati izselitev toženca iz stanovanja.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji – maniforno stanje – hujše ogrožanje svojega zdravja
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko pritožnica zdravljenje odklanja, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da razlog za to ni zavestna in razumska odločitev, saj se pritožnica svojega stanja ne zaveda zaradi sprememb v duševnem stanju, torej zaradi duševne motnje - maniformnega stanja. Navedeno pomeni, da je torej zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera pritožnice in odklonitev zdravljenja ni posledica razumske odločitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, saj je to potrebno zaradi preprečitve nadaljnjega, tudi hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pritožnice. Podan je torej pogoj hujšega ogrožanja lastnega zdravja pritožnice.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in od 4. 2. 2014 ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je pomožni delavec. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ugotovljena preostala delovna zmožnost ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti, določene v 63. členu ZPIZ-2. Pri tožniku pa do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti oziroma do I. kategorije invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb toženca z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti.
preživnina za mladoletne otroke – znižanje preživnine – sprememba pridobitnih zmožnosti staršev – rojstvo otroka – gradnja hiše – porazdelitev preživninskega bremena
Toženci so bili zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Ona je tista, ki je prevzela glavni delež skrbi zanje. Nadzor nad njimi, skrb za šolske obveznosti, nega v času bolezni - otroci so še razmeroma majhni in zahtevajo večjo skrb in nadzor - nedvomno predstavljajo za starša veliko obremenitev. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o večji aktivnosti matere pri iskanju zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje dohodke.
Postavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.
Odločitev sodišča prve stopnje o umiku pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, pravilna.
Pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa ni utemeljen, saj je bil predlog za oprostitev že pravnomočno zavrnjen.
trditveno in dokazno breme - izračun dolga - nekonkretizirano izpodbijanje višine - nespecificiran ugovor - nasprotovanje dokaznemu predlogu - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izračun dolga natančno in specificirano pojasnila in za svoje trditve tudi priložila dokaze, ki bi jih lahko tožena stranka tudi konkretno izpodbijala, česar pa ni storila. To pa pomeni, da ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Glede na navedeno ugotovitev pa je sodišče prve stopnje pravilno sledilo stališču tožeče stranke, ki je dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca finančne stroke nasprotovala ravno iz razloga, ker tožena stranka svojega ugovora glede višine ni vsebinsko podrobneje specificirala.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081260
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 26. ZPP člen 2, 2/1. OZ člen 33, 33/2, 51, 51/2, 51/3, 52, 282, 282/1.
ultra petitum – načelo koncentracije – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – reformatio in peius – načelo dispozitivnosti – pisna oblika pogodbe – obličnost in predpogodba – spremembe in dopolnitve pogodbe – razlaga zakonskih določb – izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje je dajatveni zahtevek iz tožbe smiselno štelo in obravnavalo kot zahtevek na ugotovitev nastopa pogoja po 26. členu ZIZ na podlagi stališča, da vsak dajatveni zahtevek (implicitno) vsebuje tudi ugotovitveni del. Vendar je v skladu s specialno ureditvijo ZFPPIPP z avtomatičnim preoblikovanjem dajatvenega tožbenega zahtevka v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve dajatveni zahtevek iz tožbe odpadel. Zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Po prvem odstavku 282. člena OZ je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Obsežno pritožbeno navajanje, da bi tožeča stranka tudi s predlaganim načinom izpolnitve dosegla enak (ekonomski) namen, je zato glede na vsebino prvega odstavka 282. člen OZ, nerelevantno.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
Pri uveljavljanju kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je ključno, da pritožnik pojasni, kako je ta kršitev podana v konkretnem primeru. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljanje kršitve, brez slednje pa je pritožba puhla. Takih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni dolžno ne povzeti v obrazložitev, kaj šele nanje odgovarjati. Dovolj je, da jih prebere in ugotovi, da so pravno neodločilne, ter to zapiše.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da izdano uporabno dovoljenje ne izključujejo obstoja stvarnih napak, zato se tožena stranka na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni oziroma da ji zanjo ne bi bilo treba vedeti.