prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – domneva lastninske pravice
Izločitve po 32. členu ZD ni brez zahteve dediča, zato se v primeru nasprotovanja sodedičev na pravdo napoti tisti dedič, ki uveljavlja izločitveni zahtevek, ne pa sodediči, ki glede zapustnikovega nepremičnega premoženja kot pravilno sprejemajo zemljiškoknjižno stanje.
Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.
prodaja stanovanja, v katerem stanuje dolžnik – izpraznitev – oprava izvršilnih dejanj – upravitelj kot izvršitelj
Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je enaka kot vloga izvršitelja. ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Upravitelj (tako kot izvršitelj) lahko glede na okoliščine primera zaprosi tudi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje. Pomoč policije, odvetnika in detektiva pa lahko zahteva le, v kolikor je le-to v okoliščinah konkretnega primera nujno potrebno.
negmotna škoda - ugriz psa - medicinska dokumentacija
Glede na to, da tožnik z objektivno medicinsko dokumentacijo ni podkrepil svoje razlage glede etiologije prisotne brazgotine, izvedenka upravičeno pri izdelavi izvedenskega mnenja te brazgotine ni štela kot posledico utrpele poškodbe. Glede na zdravstveno dokumentacijo je izvedenka tudi ugotovila, sodišče prve stopnje pa je utemeljeno temu sledilo, da zatrjevane poškodbe oziroma spremembe na tožnikovem kazalcu in sredincu desnice niso medicinsko opredeljene in da tožnik v škodnem dogodku ni mogel utrpeti teh poškodb oziroma okvare desnice.
ZFPPIPP člen 299a, 374, 374/1, 374/2, 374/2-2, 374/14. ZDDV-1 člen 44, 44-7, 44-8.
končna razdelitev – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – obveznost plačila davka – izločitvena pravica – pripadajoče zemljišče
Obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin se nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčen.
Zaradi hudih posledic za stranke in vsebinsko pravilnost sodne odločbe ima sistem prekluzij v postopku strogo izjemen značaj. Negativne posledice prekluzije so zato utemeljene le, če je stranka prekršila obveznost prispevanja k pospešitvi postopka, pri čemer jo mora bremeniti krivda za takšno ravnanje.
V primeru, ko je bila stranki vročena ključna vloga nasprotne stranke šele na prvem naroku, ima pravico nanjo odgovoriti v primernem roku po prvem naroku, četudi za postavitev dodatnega roka ni zaprosila.
ZVKSES člen 15, 16, 16/3, 20, 20/1. OZ člen 468, 468/2.
stvarne napake – zadržanje kupnine – grajanje napake – manjša površina stanovanja
Napaka zastajanja vode je bila ustrezno grajana ne glede na to, da je bila navedena v primopredajni zapisnik pod točko razno.
Tožnik (prodajalec) odstopanja v dogovorjeni površini stanovanja ne more odpraviti na račun višjega korekcijskega faktorja za (delno) pokrito teraso, ki pogodbeno ni bila dogovorjena, s katero kupec torej ni soglašal.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079661
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101. ZZZDR člen 123. ZDoh-2 člen 43.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izvzeti prejemki - boniteta - uporaba službenega vozila v privatne namene - nadomestilo za prehrano - dnevnica - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačevanje preživnine za več otrok
Prejemek je vse, kar v denarju prejme dolžnik, ne pa bonitete. Boniteta, ki jo predstavlja uporaba delodajalčevega avtomobila v službene in v privatne namene dolžnika, ni denarni prejemek in tudi ni predmet izvršbe. Kaj takega ne izhaja ne iz določil ZFPPIPP, ne iz določil ZIZ. Okoliščina, da je skladno z določilom 43. člena ZDoh-2 to boniteto treba denarno ovrednotiti in od nje plačati dohodnino, pa pomeni, kot pravilno opozarja pritožnik, da se je zakonodajalce pač iz fiskalnih razlogov tako odločil. Ta boniteta torej ni denarni prejemek dolžnika. Celo nasprotno. Lahko bi bil kvečjemu njegov dolg do delodajalca. Delavec, ki je deležen take bonitete, mora praviloma, skladno z internimi akti delodajalca temu celo plačevati določeno denarno nadomestilo za uporabo službenega vozila v privatne namene.
Odločitev staršev za skupno skrbništvo ne more iti v breme njunih mladoletnih otrok. ZSVarPre pa ni podlaga za višjo finančno obremenitev dolžnika od tiste, ki je predpisana v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
ZPIZ-2 člen 72, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 80, 108, 108/1.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija
Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.
ZPP člen 105, 105/4, 208, 339, 339/12. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301.
prekinitev pravdnega postopka – nastop posledic stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pravdni postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Te posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Postopek, prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. V konkretnem primeru je bilo treba glede nadaljevanja prekinjenega postopka upoštevati tudi posebno ureditev v 301. členu ZFPPIPP, po katerem razlog za prekinitev pravdnega postopka, ki je bila začet še pred začetkom stečajnega postopka zaradi uveljavitve upnikove terjatve, prekinjen pa zaradi posledic stečajnega postopka, preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pritožbeno sodišče je moralo v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti paziti tudi na to, če je o zahtevku že bilo pravnomočno odločeno. Če pritožbeno sodišče ugotovi, da obstaja takšna procesna ovira, ker je o tožbenem zahtevku že bilo pravnomočno odločeno pred odločitvijo o izpodbijani sodbi, potem mora razveljaviti izpodbijano sodbo in zavreči tožbo. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Tako je o terjatvi tožeče stranke pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 3499/2015 z dne 7. 10. 2016. Sklep je postal pravnomočen pred odločanjem o pritožbi tožene stranke pred pritožbenim sodišče.
Prvostopenjsko sodišče je tožnikovo vlogo v tujem jeziku utemeljeno zavrglo, ker je v postavljenem roku ni prevedel v slovenski jezik, temveč je njen prevod posredoval šele po izteku roka za popravo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/3, 339/4, 399/4-3, 400, 400/1, 400/4, 403, 403/1, 403/3, 413. ZPP člen 5.
osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - že pravnomočno zavrnjen predlog za odpust obveznosti - desetletni rok - ovire za odpust obveznosti - mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - določitev preizkusnega obdobja - podatki o predhodno zavrnjenih predlogih za odpust obveznosti - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem in od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga stečajnega dolžnika še ni preteklo deset let, odpust obveznosti ni dovoljen.
Mnenje upravitelja glede dolžine preizkusnega obdobja iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP se dolžniku ne vroča in sodišče nanj tudi ni vezano. Mnenje je le v pomoč sodišču v zvezi s presojo obstoja okoliščin, ki so po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP odločilne za določitev preizkusnega obdobja. S tem pa dolžniku ni kršena pravica do izjave, saj mu je v zvezi z dolžino preizkusnega obdobja omogočeno celo pravno sredstvo - ugovor proti odpustu obveznosti zaradi predolgega preizkusnega obdobja. Opisan postopek je za dolžnika celo ugodnejši, saj se možnost ugotavljanja relevantnih okoliščin za določitev preizkusnega obdobja s tem pomakne v čas, ko preizkusno obdobje že teče, v nasprotnem primeru (kot ga razume dolžnik), pa bi se ugotavljanje okoliščin za določitev preizkusnega obdobja lahko zavleklo, s tem pa tudi začetek teka le-tega.
Čim je bilo prvostopenjsko sodišče seznanjeno s končanim stečajnim postopkom zoper dolžnika v zadevi St 001 in odločitvijo sodišča v njem glede zavrnitve predloga dolžnika za odpust obveznosti, je imelo podlago za vpogled v navedeni spis, saj sklicevanje upraviteljice na končan stečajni postopek implicitno vsebuje tudi predlog za vpogled v navedeni spis. Sicer pa ima skladno z novelo ZFPPIPP-G po prvem odstavku 400. člena v zvezi z noveliranim 413. členom ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče dolžnost pridobiti od Ministrstva za pravosodje, ki vodi evidenco o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti, podatke o tem, ali je sodišče že kdaj izdalo sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Podatke o tem torej mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti. Dejstvo, da jih je pridobilo na opozorilo upraviteljice o predhodno že izdanem sklepu o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, torej ni razlog za sklepanje, da je prvostopenjsko sodišče navedene relevantne podatke pridobilo nezakonito.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 50, 50/1, 50/1-1, 50/3.
izvedenec – nagrada izvedenca – ogled
Izvedenec v mnenju ni navedel, da bi opravil dejanske izmere oziroma izmere oziroma ugotovil, da te ustrezajo uporabljenim podatkom. Zato se ne vidi, da bi bil ogled za izdelavo mnenja potreben. Izvedenčeva naloga je bila prav izmeriti dejanske površine stavb in samo v tem primeru bi bil ogled potreben.
Postavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.
Odločitev sodišča prve stopnje o umiku pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, pravilna.
Pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa ni utemeljen, saj je bil predlog za oprostitev že pravnomočno zavrnjen.
Na tožnici je bilo dokazno breme, da volja, izražena v kupoprodajni pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju ter da je namesto nje v skladu z drugim odstavkom 50. člena OZ veljala darilna pogodba. Da sta pogodbenika imela ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe namen prikriti neodplačen pravni posel, bi tožnica morala sodišče prepričati do te mere, ko v resničnost njenih trditev ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen človek oziroma tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. To pa tožnici ni uspelo.
Nevarnost nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba nepovratnih sredstev, zagotovljenih iz republiškega proračuna, za sofinanciranje sanacije objekta in plačilo škode izvajalcu del) ob odsotnosti zatrjevanja posebnih okoliščin primera (npr. nujnost sanacije in takojšnje izvedbe del zaradi potencialne nevarnosti objekta za okolico) ne zadosti pravnemu standardu težko nadomestljive škode za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z naziranjem sodišča prve stopnje, da se pri izdaji regulacijskih začasnih odredb ne presoja pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023253
ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - izmikanje s pogojno obsodbo naloženim obveznostim - pretek roka za izpolnitev dodatnega pogoja
Postopek za preklic pogojne obsodbe je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj. Če ga ni izpolnil, sodišče ugotavlja, ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin tega ni mogel pravočasno storiti, ali pa ga ni izpolnil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
Čeprav izvedenskemu organu v sklepu o imenovanju sodišče ni posebej naložilo, da pridobi oziroma zbere dodatno dokumentacijo, je tožnik prinesel obsežen zdravstveni karton, ki ga je proučil in upošteval pri izdelavi izvedenskega mnenja. Zato mu pripada tudi nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.