Ker ni spora o okoliščini, da je bila lastnina na stanovanju po pomoti vpisana kot skupna lastnina, sledi logičen zaključek, da je stanovanje v solastnini obeh toženih strank, zato je sodišče kot podlago za določitev velikosti deležev pravilno uporabilo določila Stvarnopravnega zakonika. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na domnevo iz 65. člena SPZ, da so deleži solastnikov enaki, pritožnik niti nima interesa za pritožbo, ker ne navaja, da je njegov delež večji od 1/2. Posledično je zato nepopomembno, kolikšen del kupnine za stanovanje je plačala katera od toženih strank.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice – pogodba o priznanju lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice s sodbo sodišča – poseganje v pravnomočno sodno odločbo – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo dobroverne tretje osebe
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le pri pravnoposlovnih pridobitvah lastninske pravice in ne tudi pri originarnih.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58/4. ZZK-1 člen 70, 70/1, 70/3, 70/6.
odločanje sodišča o ugovoru zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - izvršljivost terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skrbniški notar
Sodišče ob ugovoru ponovno preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo, tokrat upoštevajoč ugovorne razloge in razloge, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti; tudi ali zatrjevana listina predstavlja izvršilni naslov za izterjevano terjatev (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje lahko ob reševanju ugovora odločitev iz sklepa o izvršbi spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne (če niso izpolnjene materialne predpostavke za izvršbo) ali zavrže (če niso izpolnjene procesne predpostavke izvršbo). Sodišče prve stopnje ima pristojnost polne jurisdikcije (primerjaj še četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo pravilno zavrnilo, saj v tej zadevi niso podani vsebinski pogoji za dovolitev izvršbe – listina, ki jo pritožnica zatrjuje kot izvršilni naslov, ne more predstavljati izvršilnega naslova za izterjavo nedenarne terjatve do dolžnika: predložitev izjave banke, da je pritožnica prosta vseh obveznosti po dotični kreditni pogodbi. Dolžnik take obveznosti, ki bi bila neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu ni prevzel.
V točkah 13 in 14 notarskega zapisa so dejansko dogovorjene listine, ki jih notar v smislu skrbniškega notarja po 70. členu ZZK-1 potrebuje, da opravi potrebno vknjižbo pridobitve lastninske pravice v korist upravičenca (dolžnika). Pravilno pa je sodišče prve stopnje navedlo, da obveznost izročitve omenjene izjave banke ni neposredno izvršljiva proti dolžniku. Je le pogoj, da se izvede vknjižba pridobitve lastninske pravice na dolžnika.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
stranska sankcija odvzema predmeta - razlogi za odvzem vozila - specialno povratništvo - razlog splošne varnosti in varovanje življenja in zdravja ljudi - ponavljanje istovrstnih prekrškov
Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženec specialni povratnik, obravnavani prekršek pa je z istim vozilom ponovno storil v krajšem časovnem obdobju. Očitno je torej, da do sedaj izrečene sankcije pri obdolženem niso dosegle specialnopreventivnega učinka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolžencu mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bil zaloten in obdolženca na ta način kot voznika izločiti iz cestnega prometa ter mu s tem preprečiti njegovo ponavljanje prekrškov in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
odškodnina – povrnitev škode – pretep – odgovornost za škodo – izključna odgovornost obeh pravdnih strank – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – deljena odgovornost – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov – možnost obravnavanja pred sodiščem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – nevšečnosti med zdravljenjem – trditvena podlaga – prekoračitev trditvene podlage
Za škodo, ki izvira iz enega/enovitega historičnega dogodka (pretepa), v katerem sta bili udeleženi pravdni strank (in samo onidve), je lahko izključno odgovoren bodisi eden bodisi drugi ali pa je njuna odgovornost ustrezno porazdeljena mednju. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožnik tožencu izključno (100 %) odgovoren za škodo, ki mu je nastala, in obratno, tj. da je toženec tožniku izključno (tj. 100 %) odgovoren za njegovo škodo, je nerazumljiv, ker to pomeni, da je ugotovljena 200 % odgovornost za škodo, ki je posledica enega/enovitega obravnavanega historičnega dogodka.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj – kaznivo dejanje telesne poškodbe – vezanost na kazensko sodbo – višina odškodnine – denarna odškodnina – pravična odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – čast in dobro ime
Toženec pravilno izpostavlja, da se je toženka pri psihologinji (zaradi toženčevega predhodnega ravnanja) zdravila že prej in da je izvedenka obrazložila, da je psihološke posledice dogodkov z 18. 3. 2008 in 22. 3. 2008, za katera tožnica zahteva plačilo odškodnine, nemogoče ločiti od posledic številnih drugih dogodkov. Toda povzročitelj škode mora vzeti oškodovanca takšnega kot je (tudi z njegovim predhodnim strahom), četudi je njegova škoda zaradi njegovega predhodnega zdravstvenega stanja večja od povprečne. To še toliko bolj velja, ko je vsa škoda, ki jo oškodovanec trpi (torej tudi njegovo predhodno neugodno stanje, ki je povzročilo, da je škoda večja), posledica ravnanja istega povzročitelja škode.
Samo zato, ker je tožnik večji, močnejši in mlajši od toženca, še ni mogoče zaključiti, da tožnik ni mogel utrpeti nikakršnega strahu. Toženec je vendarle njegov oče in razloga, zaradi katerega otroka (v odnosu do staršev smo ljudje vselej otroci, tudi ko smo močnejši in večji od njih) ne bi bilo strah nasilja očeta, ni. Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedi tožnika, da se je ob obeh dogodkih očeta močno ustrašil, 11. 7. 2007, ker je prišlo do fizičnega kontakta; 22. 3. 2008 pa, ker je grozil, da mu bo odsekal noge in tožnico ubil (glede na dogodek z 18. 3. 2008 in zato, ker je očeta videl pretepati mater, pa je vedel, da je toženec pripravljen obračunati tudi fizično).
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – zasedanje stanovanja brez pravne podlage – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Tožeča stranka odločitve sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka na sklenitev najemne pogodbe ne izpodbija, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Ker tožnici zasedata stanovanje brez ustrezne pravne podlage, so navedbe, ki jih v pritožbi navajata, brezpredmetne za odločitev o tožbenem zahtevku, ki ga izpodbijata, odločitev sodišča, da sta dolžni na podlagi 111. člena SZ-1 izprazniti in izročiti lastniku stanovanja, pa pravilna.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0079661
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101. ZZZDR člen 123. ZDoh-2 člen 43.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izvzeti prejemki - boniteta - uporaba službenega vozila v privatne namene - nadomestilo za prehrano - dnevnica - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačevanje preživnine za več otrok
Prejemek je vse, kar v denarju prejme dolžnik, ne pa bonitete. Boniteta, ki jo predstavlja uporaba delodajalčevega avtomobila v službene in v privatne namene dolžnika, ni denarni prejemek in tudi ni predmet izvršbe. Kaj takega ne izhaja ne iz določil ZFPPIPP, ne iz določil ZIZ. Okoliščina, da je skladno z določilom 43. člena ZDoh-2 to boniteto treba denarno ovrednotiti in od nje plačati dohodnino, pa pomeni, kot pravilno opozarja pritožnik, da se je zakonodajalce pač iz fiskalnih razlogov tako odločil. Ta boniteta torej ni denarni prejemek dolžnika. Celo nasprotno. Lahko bi bil kvečjemu njegov dolg do delodajalca. Delavec, ki je deležen take bonitete, mora praviloma, skladno z internimi akti delodajalca temu celo plačevati določeno denarno nadomestilo za uporabo službenega vozila v privatne namene.
Odločitev staršev za skupno skrbništvo ne more iti v breme njunih mladoletnih otrok. ZSVarPre pa ni podlaga za višjo finančno obremenitev dolžnika od tiste, ki je predpisana v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
ugovor subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa - umik ugovora - preklic umika
Tako kot velja za pritožbo, da se njenega umika ne more preklicati v skladu s tretjim odstavkom 334. člena ZPP, velja smiselno enako za ugovor subjekta vpisa v postopku izbrisa iz sodnega registra. Pritožba in ugovor sta obrambni pravni sredstvi, vezani na prekluzivni rok, zato subjekt vpisa ne more preklicati umika ugovora.
Prvostopenjsko sodišče je tožnikovo vlogo v tujem jeziku utemeljeno zavrglo, ker je v postavljenem roku ni prevedel v slovenski jezik, temveč je njen prevod posredoval šele po izteku roka za popravo.
Drugi kmetje iz 11. člena ZPIZ/83 so imeli le pravice v ožjem obsegu, in to ne glede na višino zavarovalne osnove, od katere so bili zavarovani po lastni izbiri. Združeni kmetje iz 10. člena ZPIZ/83 pa so lahko izbrali med zavarovanjem od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar jim je zagotavljalo širši obseg pravic, in med zavarovanjem od osnove, ki je bila nižja od navedene osnove, kar pa jim je zagotavljalo le ožji obseg pravic. Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot združeni kmet in za širši obseg pravic, čeprav je bil po podatkih matične evidence, vnesenih na podlagi prijave v zavarovanje na obrazcu M-1 zavarovan kot drugi kmet. Podatki na obrazcu M-1 in posledično podatki matične evidence so napačni, saj je izpolnjeval pogoje za zavarovanje kot združeni kmet. Ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za širši obseg pravic, se mu starostna pokojnine odmeri v dejanskem odmernem odstotku.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – odstop v izterjavo – ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve – mandat za izterjavo terjatve – nesklepčna tožba
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve poda ugovor, ki se nanaša na samo pridobitev terjatve do njega.
Če ji terjatev ni bila odstopljena v izterjavo zaradi poplačila njene terjatve do odstopnika, pomeni da jo ima le pravico izterjati.
S sklenitvijo cesijske pogodbe cedirana terjatev preide iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. Ravno na podlagi ugotovljenega dejstva, da terjatev ni prešla iz premoženja A. A. v premoženje tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka z A. A. ni sklenila pogodbe o odstopu terjatve.
toženec je zapeljal z avtomobilom v tožnika – udarec – pretep – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – soprispevek – zastaranje – zastaralni rok – strah – posttravmatski sindrom – pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje se je pravilno lotilo zadeve tako, da je ugotovilo, kot trdi tudi tožnik, da je šlo za dva dogodka oziroma dve škodi. Prva je iz dogodka v zvezi z avtomobilom in tu je tožena stranka v celoti kriva in pravnomočno obsojena s sodbo K 460/2006 in to glede škode, katero je ugotovil izvedenec v tem postopku. Za škodo zaradi fizičnega obračunavanja, v katerega sta se zapletli obe pravdni stranki, potem, ko je avto ustavil, pa je njun prispevek do polovice. Za to škodo tožnik ni dobil od zavarovalnice poravnanega zneska in lahko toži.
Tožnik glede odškodnine iz naslova prestanega strahu poudarja, da se je pri tožniku razvil posttravmatski sindrom, ki traja že več kot 5 let. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik za primarni strah zaradi udarca avtomobila prejel od zavarovalnice 400,00 EUR in da je s tem škoda poravnana. Pri tožniku se je takoj zatem razvila jeza in želja po maščevanju, saj je stopil k tožencu, ga začel zmerjati z osebnimi stvarmi, ga žalil, poniževal in nato je prišlo do nadaljnjega obračunavanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postavilo izvedenca psihiatrične stroke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1-2, 52/2, 52/4.
invalidnost - izvedenina
Ker je prišlo do napake v seštevku priznane nagrade in stroškov izvedenstva v zvezi z zaslišanjem izvedenca ter posledično nepravilne uporabe 249. člena ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznalo pravilno seštet znesek izvedenine.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081647
OZ člen 82, 82/2, 346, 352. ZPP člen 185, 185/1, 243, 244, 255, 286b, 363.
pogodbeno dogovorjena pravica do povrnitve vlaganj – zastaralni rok – najemna pogodba – pogodbena podlaga – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – razlaga pogodbe – metode razlage pogodbe – jasno pogodbeno določilo – izvedenec – pritožba zoper sklep o določitvi izvedenca in obsega dela – nedovoljena pritožba – sprememba nasprotne tožbe – opustitev izvedbe dokaza – sodba presenečenja
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do povrnitve vlaganj, ki sta jih na najetih nepremičninah opravila tožnika v soglasju s toženko kot najemodajalko, pride za presojo takšnega ugovora v poštev splošni zastaralni rok petih let, ki je določen v 346. členu OZ.
Bistveno je, da je v konkretnem primeru uporaba zakonskih pravil o neupravičeni obogatitvi izključena, saj so se pravdne stranke o pravici tožnikov do povračila vlaganj dogovorile z najemno pogodbo. Pogodbena podlaga pa uporabo zakonskih pravil izključuje.
Sodišče za uporabo razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ, ni imelo nobene podlage. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo 7. člen najemne pogodbe razumeti tako kot se glasi, torej tako, da imata tožnika pravico do povračila vrednosti neamortiziranih vlaganj tudi v primeru, če je do odpovedi najemne pogodbe prišlo po izteku 10-tih let od njene sklenitve.
Glede na to, da je tožnika seznanilo, da dokaza z izvedencem glede njunih trditev (o vrednosti neamortiziranih vlaganj) ne bo izvedlo, da po predlogu toženke postavljenemu izvedencu tudi ni naložilo, da oceni vrednost teh vlaganj in da je toženka delu izvedenca mimo naloge, ki mu je bila določena s sklepom sodišča, nasprotovala bi moralo tožnika opozoriti, da bo mnenje izvedenca A. A. (v spornem delu) kljub temu upoštevalo. Ker tega ni storilo, na ugotovitev izvedenca A. A. pa je oprlo odločitev o zavrnitvi zahtevka, tožnika sodbo v tem delu utemeljeno označujeta kot sodbo presenečenja.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so bile navedene v tretjem in četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP oziroma z novelo ZFPPIPP-G spremenjenem tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 7, 212. ZZZDR člen 123.
izselitev in izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženec pravnega naslova za bivanje v stanovanju tožnika ni izkazal (7. in 212. člen ZPP). Tožnik je stanovanje odkupil na podlagi stanovanjske pravice leta 1992 in je postal lastnik stanovanja, zaradi česar sklicevanje pritožbe na določilo tretjega odstavka 111. člena SZ-1, ki velja za imetnike stanovanjske pravice in njihove člane v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe, ni utemeljeno, saj tožnik v obravnavanem primeru ni več imetnik stanovanjske pravice, temveč je lastnik in zato je upravičen zahtevati izselitev toženca iz stanovanja.