delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080239
OZ člen 101, 130, 130/2, 301, 301/1, 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/4, 375, 375/1, 381. ZVPot člen 24, 24/3. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 357, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izpolnitev pogodbene obveznosti – odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe – povrnitev škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – normalen tek stvari – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – zamuda upnika – kdaj pride upnik v zamudo – učinek upnikove zamude – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Obveznost pripisa letalskih milj na podlagi domnevno plačanih računov in obveznost plačila na podlagi v tej pravdi obravnavanih (kasnejših) računov nista ne sočasni ne vzajemni (medsebojno povezani) terjatvi. Ugovor sočasne izpolnitve je namenjen le tovrstnim obveznostim, ni pa sredstvo, s katerim bi stranka dosegla, da nasprotna stranka izpolni vse zapadle obveznosti iz njunega trajajočega pogodbenega razmerja.
ZZZDR člen 103, 106, 106/2, 123, 123/1, 129, 129a. OZ člen 329. ZIZ člen 9, 9/2, 239.
začasna odredba – začasna ureditev preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka – materialne in pridobitne zmožnosti staršev – prestajanje zaporne kazni – izredna odpoved delovnega razmerja – zakrivljena pridobitna nezmožnost – stiki med starši in otroki – stroški voženj na stike – izvajanje stikov v zavodu za prestajanje kazni zapora – prisotnost tretje osebe – kršitev začasne odredbe o stikih – denarna kazen
Toženec je sam povzročil izgubo zaposlitve in s tem poslabšanje svojih preživninskih zmožnosti, kar ne more vplivati na višino njegove preživninske obveznosti do otrok. Zato je nerelevantna okoliščina, da toženec v času, ko mu je odvzeta prostost, ne more delati in pridobivati zaslužka, saj takšne situacije niso povzročile objektivne, od toženca neodvisne okoliščine, ampak njegovo nedopustno ravnanje na škodo tožnice in njunih otrok.
Glede izvrševanja osebnih stikov v ZPKZ je tožnica dolžna pripeljati otroka v zavod, pri čemer sama ni dolžna prisostvovati izvedbi stika. Tožnica je dolžna zgolj obvestiti toženca, kdaj (katero soboto po prejemu sodbe in sklepa o začasni odredbi glede stikov in potem naprej vsako drugo soboto) bo pripeljala otroka. Za vse ostalo (predvsem zagotovitev prisotnosti tretje polnoletne osebe v času stika, da je stik mogoče izvesti glede na pravila ZPKZ) je dolžan poskrbeti toženec. Prvo sodišče ni bilo dolžno določati tretje osebe, ki bo prisotna ob stikih.
Odločitev sodišča prve stopnje o umiku pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105a. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, pravilna.
Pritožbeni očitek o preuranjenosti odločitve zaradi vloženega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa ni utemeljen, saj je bil predlog za oprostitev že pravnomočno zavrnjen.
Postavitev cvetličnih korit na pot je nagajanje, ki onemogoča kakršnokoli vožnjo mimo, ne le tisto, ki ni priposestvovana (za potrebe opravljanja dejavnosti). Izdana začasna prepoved za odstranitev je bila zato na mestu.
razveza zakonske zveze – odločanje o skupnem premoženju – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Pritožbena zatrjevanja, da je sodišče posredno dodelilo stanovanje tožencu, je zmotno. Zahtevek glede premoženjskih vprašanj pravdnih strank sploh ni bil postavljen, zato sodišče o tem tudi ni moglo odločati. Vprašanja v zvezi s premoženjskimi zahtevki zakoncev se rešujejo v posebnih postopkih, ne pa v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši ter v zakonskih sporih.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060486
SPZ člen 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 110, 339, 339/1.
razdelitev solastnega premoženja – način delitve – civilna delitev solastnine – prodaja nepremičnin – možnost fizične razdelitve nepremičnin – možnost razdelitve v naravi – predlog za podaljšanje procesnega roka – izostanek odločitve sodišča o predlogu stranke – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neprerekano dejstvo
Predlagateljica je zadnji dan roka, ki ji je bil dan za izjavo glede prevzema nepremičnin v last, 26. 9. 2016, pravočasno predlagala njegovo podaljšanje še za 15 dni. Prvo sodišče ni odločilo o tem predlogu, ampak je še pred iztekom danega roka izdalo izpodbijani sklep z dne 26. 9. 2016. Pritožbeni očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa je zato utemeljen. Prvo sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za podaljšanje roka, o katerem pa sploh ni odločilo.
Čeprav predlagateljica v danem roku 15 dni ni podala (nove) izjave o vprašanju fizične deljivosti solastnih stvari, to ne pomeni, da je šlo glede tega vprašanja za neprerekano dejstvo. Ker predlagateljica ni podala nove (drugačne) izjave o možnosti fizične delitve, je treba upoštevati njeno prvotno trditev o deljivosti solastnih stvari.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1, 439.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nedvomno pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali ne. Vendar pa lahko v pritožbi proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga uveljavlja le napake (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), ki so se registrskemu sodišču zgodile pri izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, ne more pa uveljavljati tudi razlogov, ki bi jih moral navajati v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, razen če izkaže, da teh razlogov brez svoje krivde ni mogel uveljaviti (že) v ugovornem postopku.
zamuda – napake v izpolnitvi – zavrnitev dela plačila – znižanje plačila
Pravilen je bil zaključek prvostopnega sodišča, da zgolj dejstvo, da je tožena stranka z zamudo oddala končno poročilo, ne vpliva na obveznost tožene stranke plačati izvršeno delo, niti na višino te obveznosti, ima pa pravico do odškodnine. Prizadevanje naročnika, ki se navzlic zamudi še trudi sodelovati z izvajalcem v smeri izpolnitve pogodbe, je treba interpretirati ozko; le kot njegovo pripravljenost, da kljub zamudi sprejme izpolnitev in ne kot soglasje k podaljšanju izpolnitvenega roka. Predmet pogodbe, ki bi tožeči stranki nalagal pridobitev potrditve tožene stranke, bi bil nemogoč in pogodba v tem delu nična. Z zavrnitvijo delnega plačila pogodbenih del, je tožena stranka smiselno uveljavljala ugovor znižanja plačila iz 639. člena OZ. Napake morajo biti konkretizirane in opredeljene, celoten izdelek z napakami pa tudi ovrednoten tako, da je mogoča primerjava v smislu 640. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060497
OZ člen 58. SPZ člen 23, 40, 49, 49/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 41.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prodaja nepremičnine – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – prenos lastninske pravice – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – novejša sodna praksa – zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)– pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku – zaznamba sklepa o izvršbi – ustno sklenjena prodajna pogodba – pričakovana lastninska pravica – lastninska pravica v pričakovanju – sklicevanje na lastninsko pravico v pričakovanju – listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo – izostanek overjenega zemljiškoknjižnega dovolila – pravica, ki preprečuje izvršbo – teorija realizacije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča daje prednost kupcu nepremičnine pred upnikom, ki pridobi hipoteko v izvršilnem postopku, če mu je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je upnik pridobil hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa. Bistveno je torej, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico (hipoteko v izvršilnem postopku).
ZFPPIPP člen 20, 60, 60/2, 60/2-3, 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 355/3, 355/3-8. ZIZ člen 44.
izvršba zoper insolventnega dolžnika – stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – občasni stroški – pravdni stroški – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
ZFPPIPP kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane od zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški iz postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. ZFPPIPP stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do povračila, o zavezancu za njihovo vračilo ter o tem, koliko le-ti znašajo. Tedaj torej šele nastane terjatev do nasprotne stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka.
Toženec je v pravdnem postopku stranka, ki se s svojimi procesnimi dejanji brani pred zahtevkom tožeče stranke. V razmerju do tožnika ne uveljavlja nikakršne terjatve (dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve), zato že iz navedenega razloga ne gre za upnika, ki v postopku zaradi insolventnosti lahko poleg glavnice uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Prijava terjatev zato že iz teh razlogov ne pride v poštev v primeru, ko se tekom pravdnega postopka začne stečajni postopek nad tožečo stranko, saj tožena stranka nima terjatve zoper tožečo stranko, da bi lahko „poleg glavnice terjatve“ uveljavljala stroške, ki so ji nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Ker terjatev iz naslova pravdnih stroškov (enako tudi, če bi šlo za stroške, ki so nastali tožniku) nastane šele z izdajo odločbe o stroških, pa je dolžnik dolžan plačati izterjevano obveznost kot stroške stečajnega postopka.
Zgolj podobnost blaga ali storitev ob popolni odsotnosti podobnosti znamk oziroma znakov sama po sebi ne zadošča za zaključek, da je verjetno izkazana kršitev znamke oziroma, da so podani relativni razlogi za zavrnitev znamke oziroma izbris znamke.
Če sta znamki popolnoma različni, kot v obravnavanem primeru, kljub enakosti oziroma podobnosti blaga in morebitni zamenljivosti blaga, kršitev znamke ni izkazana, saj verjetnosti zmede v takem primeru ni možno povezati z upoštevanjem celostnega vtisa ustvarjenega z znamkama in z zaznavo znamke kot celote.
Pri tožnici ni izkazane želje, da bi s pokojnim zavarovancem bivala skupaj kot zakonska partnerja, pri pokojnem zavarovancu pa se le-ta ni mogla niti razviti, saj zaradi bolezni ni bilo zavedanja. Tožnica je za pokojnega zavarovanca skrbela, ker se je čutila dolžno zanj poskrbeti. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem niso obstajali vsi elementi, značilni za obstoj zakonske zveze, da bi šlo za zunajzakonsko skupnost, je tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu neutemeljen.
OZ člen 58, 87, 193. ZZZDR člen 56. ZN člen 47, 48.
pravni posel med zunajzakonskima partnerjema – posojilna pogodba – obličnost – notarski zapis – pomanjkanje obličnosti – ničen pravni posel – ničnost – posledice ničnosti – teorija realizacije – konvalidacija – oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – nevezanost sodišča na pravno podlago – neupravičena obogatitev – pravila vračanja – obseg vrnitve
Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je presodilo, da sta posojilni pogodbi konvalidirali in sta veljavni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta posojilni pogodbi nični, brez pravnega učinka in zato zavrnilo izpolnitveni zahtevek. Nadalje se je naslonilo na 87. člen OZ, po katerem mora vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnega pravnega posla. Ker je tožnik na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost in izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, ima s kondikcijskim zahtevkom pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj.
Teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ). Za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika
notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja. To pomeni, da sporazum, ki ni bil
sklenjen v predpisani obliki, ne bi mogel konvalidirati, čeprav bi bil v celoti ali pretežnem delu izvršen.
stroški pravdnega postopka - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - nepopolna prijava terjatve - prerekanje terjatve
Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se ugotavlja njena utemeljenost. Če se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti terjatve nasprotuje iz povsem drugih razlogov (neodvisnih od popolnosti prijave terjatve), uporaba navedene določbe ni mogoča.
Tožeča stranka prijavi terjatve v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko ni niti priložila cenitve tržne vrednosti nepremičnine, ki jo je prevzela v posest, niti ni predlagala izvedbe končnega obračuna s cenitvijo vrednosti, prav tako pa v njej ni opisala vseh relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala njen zahtevek (saj bi morala odšteti vrednost nepremičnine). Prijava terjatve tožeče stranke je zato bila nepopolna in stečajnemu upravitelju tožene stranke ni preostalo drugega, kot da je prijavljeno terjatev tožeče stranke v celoti prerekal.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
Nevarnost nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba nepovratnih sredstev, zagotovljenih iz republiškega proračuna, za sofinanciranje sanacije objekta in plačilo škode izvajalcu del) ob odsotnosti zatrjevanja posebnih okoliščin primera (npr. nujnost sanacije in takojšnje izvedbe del zaradi potencialne nevarnosti objekta za okolico) ne zadosti pravnemu standardu težko nadomestljive škode za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z naziranjem sodišča prve stopnje, da se pri izdaji regulacijskih začasnih odredb ne presoja pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic).
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji – maniforno stanje – hujše ogrožanje svojega zdravja
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko pritožnica zdravljenje odklanja, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da razlog za to ni zavestna in razumska odločitev, saj se pritožnica svojega stanja ne zaveda zaradi sprememb v duševnem stanju, torej zaradi duševne motnje - maniformnega stanja. Navedeno pomeni, da je torej zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera pritožnice in odklonitev zdravljenja ni posledica razumske odločitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, saj je to potrebno zaradi preprečitve nadaljnjega, tudi hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pritožnice. Podan je torej pogoj hujšega ogrožanja lastnega zdravja pritožnice.
prodaja stanovanja, v katerem stanuje dolžnik – izpraznitev – oprava izvršilnih dejanj – upravitelj kot izvršitelj
Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je enaka kot vloga izvršitelja. ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Upravitelj (tako kot izvršitelj) lahko glede na okoliščine primera zaprosi tudi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje. Pomoč policije, odvetnika in detektiva pa lahko zahteva le, v kolikor je le-to v okoliščinah konkretnega primera nujno potrebno.
OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
prometna nesreča – kolo – vožnja s kolesom – udarna jama – grbina – vzročna zveza – javne ceste – vzdrževanje javnih cest – vzdrževanje javnih površin – asfaltni posedek
Da posedek oziroma predmetna neravnina ni bila v vzročni zvezi s padcem (tožnica je zatrjevala, da je s prednjim kolesom zapeljala v manjšo udarno jamo), jasno izhaja iz ostalih (ob istem zaslišanju podanih) izvedenčevih izjav, in sicer da posedek z asfaltno prevleko ustreza normalni cestni površini, čez katero lahko zapelješ (enako naj bi veljalo za posedek brez prevleke), da takšna neravnina ni nič posebnega in da bi jo normalno pazljiv kolesar enostavno prevozil, ne da bi (pri tem) izgubil ravnotežje, kot tudi da vožnja čez takšno neravnino ne more povzročiti takšnega zanihanja krmila, da bi te vrglo čez, oziroma zablokiranje sprednjega kolesa. Te njegove ugotovitve (navedbe) pa so upoštevaje tožničino trditveno podlago (o luknji oziroma udrtini v asfaltni podlagi kot vzroku za njen padec) v tem oziru tudi edine pomembne.