motenje posesti – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – postavitev vrat na služnostno pot – preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje – bistveno oteženo izvrševanje stvarne služnosti
S postavitvijo snemljive ograje, ki jo je tožnik lahko odprl, toženec izvrševanja služnosti ni bistveno otežil, saj je tožnik služnostno pravico še vedno lahko izvrševal.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPIZ-1 člen 60.
invalid III. kategorije invalidnosti - omejitve pri delu
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti za manj kot 50 % in za njen poklic "izvajalec montažnih del" ni več sposobna. Je pa v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje njenega zdravja od 7. 8. 2013 sposobna opravljati drugo lažje fizično delo z omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
URS člen 23. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodno varstvo – pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do sodnega varstva – protipravnost ravnanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ustava RS sicer v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, vendar to ne pomeni, da je pravica do sodnega varstva neomejena. Kot vsako pravico je tudi to treba izvrševati pošteno in skladno z njenim namenom. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da neutemeljeno ali objestno vlaganje tožb in drugih pravnih sredstev ter zloraba postopkov z namenom škodovati drugi stranki, predstavlja nedopustno ravnanje, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 299a, 374, 374/1, 374/2, 374/2-2, 374/14. ZDDV-1 člen 44, 44-7, 44-8.
končna razdelitev – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – obveznost plačila davka – izločitvena pravica – pripadajoče zemljišče
Obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin se nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčen.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1, 439.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije nedvomno pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ali ne. Vendar pa lahko v pritožbi proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga uveljavlja le napake (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), ki so se registrskemu sodišču zgodile pri izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, ne more pa uveljavljati tudi razlogov, ki bi jih moral navajati v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, razen če izkaže, da teh razlogov brez svoje krivde ni mogel uveljaviti (že) v ugovornem postopku.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju običajnega honorarja pravilno oprlo na tarifo za kabelsko retransmisijo glasbenih del iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik 1998). Ta je po četrtem odstavku 26. člena ZASP-B pridobila naravo skupnega sporazuma, na katerega je sodišče vezano.
Memorandum ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma, ker ni bil objavljen v Uradnem listu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo plačilo določiti glede na toženkine prihodke, ki se nanašajo na kabelsko retransmisijo. Res je plačilo minimalnega avtorskega honorarja v tarifi predvideno le za primere, ko iz dokumentacije ni možno določiti prihodkov zavezanca, vendar je sodišče prve stopnje iz vsebinsko enakih razlogov, kot so navedeni v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/03 z dne 15. 12. 2005, upravičeno podvomilo o ustavnosti takšne ureditve, saj v tarifi ni konkretizirano, kolikšen honorar dolguje zavezanec, kadar so podlaga za izračun honorarja njegovi prihodki.
Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta za avtorsko pravo se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
OZ člen 46, 46/4, 103, 104, 105, 105/3, 107, 282, 282/1, 488, 489, 490, 495, 495/2.
pravne napake – neizpolnitev pogodbe – jamčevalni zahtevki za pravne napake – odstop od pogodbe – pravica tretjega
V postopku pred sodiščem prve stopnje so pravdne stranke zatrjevale (ne)obstoj pravnih napak, zato sta prišli v poštev dve pravni podlagi: odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve ali odstop od pogodbe iz naslova jamčevalnih zahtevkov zaradi pravnih napak. Ker sta toženca sprejela predmet izpolnitve, ni mogoče uporabiti določb OZ, ki se nanašajo na odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, zato je možen odstop od pogodbe le v okviru jamčevalnega zahtevka iz naslova prodajalčeve odgovornosti za pravne napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060489
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – prometna nesreča – traktor – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkljive trditve o duševnih bolečinah – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – povrnitev nepremoženjske škode – zaključek zdravljenja – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – stroški prevozov – ugovor zastaranja – izostanek odločitve o ugovoru zastaranja – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – postavitev drugega izvedenca
Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka glede zaključka, da je ob trčenju tožnik utrpel hud primarni strah, čeprav se je nahajal v traktorju. Ta je v primerjavi z avtomobilom sicer robustnejši, vendar zato ne nujno tudi bolj varen.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je ugovarjala zastaranje odškodninske terjatve iz naslova premoženjske škode (stroškov tuje pomoči in stroškov prevozov), vendar sodišče prve stopnje ni obravnavalo njenega ugovora. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Razlogi za zavrženje obtožbe, ker obstajajo okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon in zaradi katerih je mogoče zavreči obtožni predlog po navedeni zakonski določbi, se navezujejo na razloge iz prvega odstavka 179. člena ZKP in petega odstavka 181. člena ZKP.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napaka v komunikaciji med stranko in pooblaščencem – zdravstvene težave
Pritožba zmotno meni, da napačna navedba ure obravnave, ki jo je toženka sporočila pooblaščencu, ne predstavlja napake v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Vrnitve v prejšnje stanje tudi ne utemeljuje okoliščina, da je stranka odvetniku sporočila napačen datum.
Na tožnici je bilo dokazno breme, da volja, izražena v kupoprodajni pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju ter da je namesto nje v skladu z drugim odstavkom 50. člena OZ veljala darilna pogodba. Da sta pogodbenika imela ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe namen prikriti neodplačen pravni posel, bi tožnica morala sodišče prepričati do te mere, ko v resničnost njenih trditev ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen človek oziroma tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. To pa tožnici ni uspelo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023253
ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - pogoji za preklic - izmikanje s pogojno obsodbo naloženim obveznostim - pretek roka za izpolnitev dodatnega pogoja
Postopek za preklic pogojne obsodbe je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj. Če ga ni izpolnil, sodišče ugotavlja, ali pogoja ni izpolnil zato, ker kljub pripravljenosti iz objektivnih okoliščin tega ni mogel pravočasno storiti, ali pa ga ni izpolnil zato, ker ima še vedno družbeno nesprejemljiv, nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
izredna denarna socialna pomoč - namen dodelitve - dokazila o porabi sredstev
Ker predhodno prejeta izredna denarna socialna pomoč ni bila uporabljena za namen, za katerega je bila dodeljena (za nakup drv), temveč za plačilo položnic, je bila nova zahteva za priznanje izredne denarne socialne pomoči zakonito zavrnjena. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in dokazila o porabi sredstev predložiti centru za socialno delo.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom stegnenic – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – renta – izgubljeni zaslužek – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – normalen tek stvari – prenehanje delodajalca – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice – stroški postopka – uspeh v postopku – zavarovalnica kot tožena stranka – stroški zastopanja po odvetniku – stroški predpravdnega postopka – nagrada za posel
Do kolikšne rente (zmanjšane ali polne) je upravičen oškodovanec, zavisi od odločilnega dejstva, ali bi tožnik z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo, na kar sicer tožnik v pritožbi na načelni ravni pristaja. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev. Če kljub delni delovni zmožnosti ne more dobiti zaposlitve, bi mu lahko šla polna odškodnina v skladu s 169. členom OZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1-2, 52/2, 52/4.
invalidnost - izvedenina
Ker je prišlo do napake v seštevku priznane nagrade in stroškov izvedenstva v zvezi z zaslišanjem izvedenca ter posledično nepravilne uporabe 249. člena ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznalo pravilno seštet znesek izvedenine.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odškodninska odgovornost – padec z lestve pri obiranju jabolk – neustreznost lestve – navodila za delo – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca – kršitev navodil za delo – kršitev prepovedi delodajalca – vloga odgovora na pritožbo – posledice opustitve vložitve odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odgovornost toženca, ker je bila lestev, s katere so delavci zanj obirali jabolka, domače izdelave in neustrezna. Ker pa je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škode. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Če je bilo delo na lestvi tožniku celo prepovedano, on pa je prepoved kršil, morebitne pomanjkljivosti lestve niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Za vso škodo odgovarja sam.
Odločba o odpravi odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka v višjem znesku in dolžnosti vrnitve preplačila, je postala pravnomočna, zato je tožena stranka neupravičeno prejete zneske razlik otroškega dodatka dolžna vrniti tožeči stranki.
ureditev meje – elaborat – skica – sestavni del sklepa – močnejša pravica – oprava naroka – trajna mejna znamenja – skica zamejničenja – elaborat, sposoben za izvedbo v zemljiškem katastru
Sklepu sodišče prve stopnje ni priložilo skice in elaborata, ki naj bi bila njegov sestavni del.
V ponovljenem postopku bo sodišče kršitev saniralo s tem, da bo sklepu (fizično) priložilo skico, ki bo vsebinsko skladna z izrekom, torej skico, ki bo odražala aktualno katastrsko stanje, iz nje pa bodo razvidne s strani sodišča določene mejne točke, ter s tem, da bo za svojo odločitev navedlo razloge, ki bodo skladni z izrekom in sklepu priloženo skico in bodo do te mere konkretizirani, da bo preizkus odločitve sploh mogoč.
zamuda – napake v izpolnitvi – zavrnitev dela plačila – znižanje plačila
Pravilen je bil zaključek prvostopnega sodišča, da zgolj dejstvo, da je tožena stranka z zamudo oddala končno poročilo, ne vpliva na obveznost tožene stranke plačati izvršeno delo, niti na višino te obveznosti, ima pa pravico do odškodnine. Prizadevanje naročnika, ki se navzlic zamudi še trudi sodelovati z izvajalcem v smeri izpolnitve pogodbe, je treba interpretirati ozko; le kot njegovo pripravljenost, da kljub zamudi sprejme izpolnitev in ne kot soglasje k podaljšanju izpolnitvenega roka. Predmet pogodbe, ki bi tožeči stranki nalagal pridobitev potrditve tožene stranke, bi bil nemogoč in pogodba v tem delu nična. Z zavrnitvijo delnega plačila pogodbenih del, je tožena stranka smiselno uveljavljala ugovor znižanja plačila iz 639. člena OZ. Napake morajo biti konkretizirane in opredeljene, celoten izdelek z napakami pa tudi ovrednoten tako, da je mogoča primerjava v smislu 640. člena OZ.