odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odškodninska odgovornost – padec z lestve pri obiranju jabolk – neustreznost lestve – navodila za delo – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca – kršitev navodil za delo – kršitev prepovedi delodajalca – vloga odgovora na pritožbo – posledice opustitve vložitve odgovora na pritožbo
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odgovornost toženca, ker je bila lestev, s katere so delavci zanj obirali jabolka, domače izdelave in neustrezna. Ker pa je tožnik jabolka z lestve obiral, kljub temu da mu toženec tega dela ni odredil in mu je takšno delo celo prepovedal, je sodišče tožniku pripisalo 35 % soprispevek k nastanku škode. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Če je bilo delo na lestvi tožniku celo prepovedano, on pa je prepoved kršil, morebitne pomanjkljivosti lestve niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Za vso škodo odgovarja sam.
ZD člen 10. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - pomanjkljiva dokazna presoja - kršitev pravice do izjave - dolžnost sodišča, da se opredeli do vseh relevantnih dokazov
Kot predhodno vprašanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo obstoj zunajzakonske skupnosti tožnika s pokojno.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki ni dokazno ocenilo izpovedb strank in prič, ampak jih je zgolj povzelo v sodbo, pomanjkljiva in v določenih delih celo neobrazložena. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana je potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Argument, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da si je ustvarilo splošen vtis o razmerju med tožnikom in zapustnico je vsebinsko prazen argument. V skladu z 8. členom ZPP se mora sodišče prve stopnje posebej opredeliti tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči, pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
Sodišče prve stopnje bo nadalje v ponovljenem postopku zunajzakonsko skupnost presojalo v skladu z 12. členom ZZZDR glede na 10. člen ZD in upoštevati tudi kriterije, ki jih je pri ugotavljanju zunajzakonske skupnosti že izoblikovala sodna praksa. Pri tem bo upoštevalo, da je šlo za starejši osebi in da takšna zveza ne more sloneti na enakih temeljih oz. ne more imeti istih poudarkov kot pri mlajših ljudeh, vendar mora kljub vsemu po vsebini in tudi navzven izkazovati skupnost podobno zakonski zvezi.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078113
OZ člen 108, 619, 628, 642, 642/3. ZPP člen 258, 258/2, 258/3, 261, 261/3, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – učinek odstopa od pogodbe po delno izvršenih delih – zapadlost obveznosti – dokončanje del – prevzem del – zaslišanje stranke – odsotnost z naroka – prekluzija grajanja procesnih kršitev – dokazna ocena
Ker je pritožnica dela prevzela, to na podlagi tretjega odstavka 642. člena OZ pomeni potrditev izvršenega dela. Po določbi tretjega odstavka 642. člena OZ naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno.
Pritožnica navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 619. člen OZ, ker naj obveznost še ne bi zapadla, saj tožeča stranka še ni izvedla vseh del. Iz spisa izhaja, da je prišlo do predčasnega prenehanja pogodbe, odstop od pogodbe pa ima lahko za posledico le povrnitev škode, če so izpolnjene tudi ostale predpostavke odškodninske odgovornosti. Ne pomeni pa, da zaradi odstopa od pogodbe pritožnica ne bi bila dolžna plačati tistih del in vgrajenega materiala, ki jih je tožeča stranka do takrat že izvedla, pritožnica pa prevzela. Prenehanje pogodbe v tem primeru učinkuje za naprej. Da bi pogodbena dela, ki predstavljajo zaporedne obveznosti, pomenila celoto, pa pritožnica ni zatrjevala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023378
KZ-1 člen 37, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - očitki bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena
Glede na to, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 20253/2014, dne 10. 11. 2016 obsojenega S.O. oprostilo storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1, kar je pritožbeno sodišče moralo upoštevati pri uradnem preizkusu napadene sodbe glede odločbe o kazenski sankcij izrečeni obdolženemu S.O. z napadeno sodbo, je ob reševanju pritožb zagovornikov obdolženih in okrožne državne tožilke, odločilo tako kot izhaja iz izreka te odločbe pod točko I, saj je sodba Vrhovnega sodišča RS dokončna, zato pritožbeno sodišče v razveljavljenem delu napadene sodbe, zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – stranka postopka – pravica do pritožbe – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma sedaj, ker gre za pritožbo zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
Pritožnik ni stranka tega postopka, zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.
V opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
stroški zemljiškoknjižnega postopka - pravica do povračila stroškov
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom ZZK-1 ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 35. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnik), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008066
ZZK-1 člen 5, 8, 147, 200. ZNP člen 35, 35/5.
vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - pomotni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - načelo začetka učinkovanja vpisov - stroški zemljiškoknjižnega postopka - stroški nepravdnega postopka
Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. d.d.. Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.
Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1).
nujna pot - redna raba stavbnega zemljišča - vožnja s težkimi tovornimi vozili - denarno nadomestilo - število uporabnikov
Redna raba stavbnega zemljišča je namreč ta, da se na njem zgradi stanovanjska hiša. V času gradnje redno rabo nepremičnine predstavlja tudi vožnja s težjimi tovornimi vozili od 3,5 t, za dostavo materiala in gradbenih strojev, vendar samo toliko, kolikor je to potrebno, da se zgradi stanovanjska hiša,v skladu s prostorskimi načrti.
ZPP člen 81, 191, 191/2, 196.. ZOdvT tarifna številka 1200.
tožba na razveljavitev pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - enotno in nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbe - naknadno sosporništvo - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - odmera pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
V primeru zahtevkov za razveljavitev pravnih poslov (ali ugotovitev ničnosti) so vse pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki.
preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Razlogi, ki jih upnika pritožbeno uveljavljata (da upraviteljica ne bi smela prerekati terjatve in izločitvene pravice), ni dovoljen ugovorni razlog v smislu prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP. Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic ni namenjen preizkusu (ne)utemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah.
ZPP člen 347, 347/6. ZZZDR člen 2, 48, 103, 103/1, 105, 105a, 123, 123/1, 133.
zahtevek za povrnitev stroškov preživljanja mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - razpad zunajzakonske skupnosti - življenje v družinski skupnosti na istem naslovu še tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti - prenehanje družinske skupnosti staršev in njihovih mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otrok - skupno preživljanje mladoletnih otrok - dogovor o porazdelitvi stroškov - prispevek očeta k preživljanju mladoletnega sina - plačevanje stanovanjskega kredita - neobstoj preživninske obveznosti - nedopustna prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženca - pritožbena obravnava
Ob ugotovljenih okoliščinah, ko se je mladoletni sin pravdnih strank v vtoževanem obdobju preživljal v okviru družinske skupnosti, skupaj z obema staršema in v skupnem gospodinjstvu, saj do sklenitve Sporazuma ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, tožnica do uveljavljanega verzijskega zahtevka ni upravičena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004662
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
S pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Velenju z dne 14. 6. 2016, opr. št. II Kr 6918/2009, so kazni iz posameznih sodb, katerih združitev in izrek enotne kazni obsojenec ponovno zahteva, izgubile svojo samostojnost in kot take ne obstajajo več. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo obsojenčevemu predlogu, bi kršilo načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008062
ZZK-1 člen 90.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
V primeru vročitve s fikcijo, ko je zadnji pritožbeni dan nedelja, se pritožbeni rok izteče s ponedeljkom.
ZFPPIPP člen 227, 383. ZPP člen 8, 116, 258, 258/2.
vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost z naroka - neizvedba predlaganega dokaza - obrazložitev zavrnilnega sklepa - pravica do izjavljanja - pravica do kontradiktornega postopa
Glede na pritožbene navedbe pa zgolj dodaja, da razlogi kot jih omenja pritožnik, in sicer nedovolitev delodajalca, da se udeleži naroka na sodišču in strah pred izgubo službe, že sami po sebi ne predstavljajo upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, še posebej ob dejstvu, da je toženec vabilo na narok prejel že vsaj mesec dni pred samim narokom, za svoje trditve pa ni predlagal izvedbe nobenega dokaza.
Nad J. V. se je namreč že dne 22. 6. 2015 začel osebni stečaj, tožba pa je bila vložena dne 9. 11. 2015, ko se postopek zoper njega sploh ni mogel začeti, glede na prvi odstavek 227. člen v zvezi s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka so namreč dne 22. 6. 2015 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Ena od njih je, da upniki svoje terjatve zoper drugotoženca lahko uveljavljajo samo v stečajnem postopku in je bilo potrebno tožbo kot nedovoljeno, zoper drugotoženca, zavreči in ga k zaslišanju vabiti kot pričo.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo, zakaj dokaza z zaslišanjem priče ni izvedlo, s tem pa ni ravnalo v skladu s 8. členom ZPP, ki predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno.
Ker se sodišče prve stopnje do toženčevih navedb ni opredelilo, mu je bila kršena
pravica
do
izjavljanja in pravica do kontradiktornega postopka, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar sodišču prve stopnje pritožba izrecno očita.
Obdolženec nad oškodovancem ni izvajal prisile v takšnem smislu, da bi slednji moral kaj trpeti in se je tudi takoj, ko je oškodovanec hotel poklicati policijo, umaknil in odšel. Življenjsko logično in neizogibno pa je, da je vsaj nekaj trenutkov trpel, bil izpostavljen obdolženčevim grožnjam, vpitju in žalitvam, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi moglo priti do storitve kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je zato ravnanje obdolženca, ki je opisano pod točko II izreka izpodbijane sodbe, nepravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja, namesto kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.