Ker je pravilno vabljena tožeča stranka podala predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pojasniti, zakaj njenemu predlogu ni ugodilo.
vzpostavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice
S trditvami, da se je izgubil original kupoprodajne pogodbe, na kateri je bil podpis prodajalca overjen in predložitvijo drugopisa kupoprodajne pogodbe, na katerem podpis prodajalca ni overjen, je predlagatelj verjetno izkazal pogoje za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po prvem odstavku 1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023378
KZ-1 člen 37, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - očitki bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožnice - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena
Glede na to, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 20253/2014, dne 10. 11. 2016 obsojenega S.O. oprostilo storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1, kar je pritožbeno sodišče moralo upoštevati pri uradnem preizkusu napadene sodbe glede odločbe o kazenski sankcij izrečeni obdolženemu S.O. z napadeno sodbo, je ob reševanju pritožb zagovornikov obdolženih in okrožne državne tožilke, odločilo tako kot izhaja iz izreka te odločbe pod točko I, saj je sodba Vrhovnega sodišča RS dokončna, zato pritožbeno sodišče v razveljavljenem delu napadene sodbe, zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZD člen 10. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - pomanjkljiva dokazna presoja - kršitev pravice do izjave - dolžnost sodišča, da se opredeli do vseh relevantnih dokazov
Kot predhodno vprašanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo obstoj zunajzakonske skupnosti tožnika s pokojno.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki ni dokazno ocenilo izpovedb strank in prič, ampak jih je zgolj povzelo v sodbo, pomanjkljiva in v določenih delih celo neobrazložena. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana je potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Argument, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da si je ustvarilo splošen vtis o razmerju med tožnikom in zapustnico je vsebinsko prazen argument. V skladu z 8. členom ZPP se mora sodišče prve stopnje posebej opredeliti tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči, pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
Sodišče prve stopnje bo nadalje v ponovljenem postopku zunajzakonsko skupnost presojalo v skladu z 12. členom ZZZDR glede na 10. člen ZD in upoštevati tudi kriterije, ki jih je pri ugotavljanju zunajzakonske skupnosti že izoblikovala sodna praksa. Pri tem bo upoštevalo, da je šlo za starejši osebi in da takšna zveza ne more sloneti na enakih temeljih oz. ne more imeti istih poudarkov kot pri mlajših ljudeh, vendar mora kljub vsemu po vsebini in tudi navzven izkazovati skupnost podobno zakonski zvezi.
sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave – stranka postopka – pravica do pritožbe – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma sedaj, ker gre za pritožbo zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
Pritožnik ni stranka tega postopka, zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina- skupna lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
ZPP člen 347, 347/6. ZZZDR člen 2, 48, 103, 103/1, 105, 105a, 123, 123/1, 133.
zahtevek za povrnitev stroškov preživljanja mladoletnega otroka - verzijski zahtevek - razpad zunajzakonske skupnosti - življenje v družinski skupnosti na istem naslovu še tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti - prenehanje družinske skupnosti staršev in njihovih mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otrok - skupno preživljanje mladoletnih otrok - dogovor o porazdelitvi stroškov - prispevek očeta k preživljanju mladoletnega sina - plačevanje stanovanjskega kredita - neobstoj preživninske obveznosti - nedopustna prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na toženca - pritožbena obravnava
Ob ugotovljenih okoliščinah, ko se je mladoletni sin pravdnih strank v vtoževanem obdobju preživljal v okviru družinske skupnosti, skupaj z obema staršema in v skupnem gospodinjstvu, saj do sklenitve Sporazuma ni bil dodeljen v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, tožnica do uveljavljanega verzijskega zahtevka ni upravičena.
nujna pot - redna raba stavbnega zemljišča - vožnja s težkimi tovornimi vozili - denarno nadomestilo - število uporabnikov
Redna raba stavbnega zemljišča je namreč ta, da se na njem zgradi stanovanjska hiša. V času gradnje redno rabo nepremičnine predstavlja tudi vožnja s težjimi tovornimi vozili od 3,5 t, za dostavo materiala in gradbenih strojev, vendar samo toliko, kolikor je to potrebno, da se zgradi stanovanjska hiša,v skladu s prostorskimi načrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00008066
ZZK-1 člen 5, 8, 147, 200. ZNP člen 35, 35/5.
vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - pomotni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - načelo začetka učinkovanja vpisov - stroški zemljiškoknjižnega postopka - stroški nepravdnega postopka
Ker se v zemljiškoknjižnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sta udeleženca dolžna nositi sama svoje stroške zemljiškoknjižnega postopka tako na prvi kot na pritožbeni stopnji. Ne gre ne za krivdo ne za naključje v smislu petega odstavka 35. člena ZNP, zaradi česar bi jima morala povrniti stroške B. d.d.. Trditve o namernem šikaniranju so navržene in ne omogočajo pritožbenega preizkusa.
Postopek popravljanja pomot je urejen v 200. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Za ta postopek je bistvena določba drugega odstavka, po kateri se za postopek popravljanja pomotnega vpisa smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta postopek se je začel 4.3.2016, ko je sodišče prejelo obvestilo. Zato učinki tega postopka oz. vpisa lahko učinkujejo le od tega datuma dalje. V kolikor bi vpis učinkoval za nazaj, za kar se zavzema pritožba, bi bilo kršeno eno temeljnih načel, to je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) kot tudi načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1).
V opisu ni z ničemer konkretizirana zaupnost izjave. Dejanje, kot se očita obtožencu, ob izostanku te konkretizacije nima vseh znakov kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po drugem odstavku 137.
pasivna legitimacija - pogodba o sodelovanju - plačnica računov za etažne lastnike - obveznost zalagati lastna finančna sredstva - poslovno razmerje
Pritožnica ne izpodbija za odločitev ključnih ugotovitev, da se je s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju zavezala kot plačnica računov tožeče stranke, ki bodo izstavljeni za etažne lastnike, in sicer v roku 30 dni od dneva prejema računa. Prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je pogodbeno zavezala zalagati lastna finančna sredstva za plačilo obveznosti etažnih lastnikov, zaradi česar so neutemeljena pritožbena ponavljanja, da pravdni stranki nista v poslovnem razmerju.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listine, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Sama sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da spada predmetna nepremičnina v skupno premoženje pritožnice in predlagatelja in da znaša njen solastninski delež 76/100, predlagatelja pa 24/100, glede na stanje zemljiške knjige ni zadostna podlaga za vpis solastninske pravice predlagatelja in pritožnice, ki ne eden, ne drugi (oziroma niti oba) nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika.
ZPP člen 81, 191, 191/2, 196.. ZOdvT tarifna številka 1200.
tožba na razveljavitev pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - enotno in nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbe - naknadno sosporništvo - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - odmera pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
V primeru zahtevkov za razveljavitev pravnih poslov (ali ugotovitev ničnosti) so vse pogodbene stranke nujni in enotni sosporniki.
stroški zemljiškoknjižnega postopka - pravica do povračila stroškov
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom ZZK-1 ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 35. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnik), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081267
ZPP člen 14, 163, 163/3, 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12. OZ člen 190, 193, 376. ZGD člen 439.
identično dejansko stanje – kaznivo dejanje zlorabe položaja – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo – res iudicata – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – zakonske zamudne obresti – varstvo pravic zastopanega – pravilnost zastopanja – načelo proste presoje dokazov – potrebnost sklepa skupščine o vložitvi tožbe – odločanje o spremembi tožbe brez sprejetja posebnega sklepa – stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Sodišče mora izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe tožbe samo v primeru, ko tožena stranka spremembi nasprotuje, če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za sodno intervencijo.
Če je odločba razveljavljena in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, stranke ne zadene prekluzija glede stroškov, ki jih ni zaznamovala do konca obravnave, ki je bila pred prvo - razveljavljeno odločitvijo sodišča prve stopnje. Povrnitev stroškov je namreč treba zahtevati do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, v primeru, ko sicer stranka ni pravočasno uveljavljala povračila stroškov, pa je bila odločba „ki je bila pred odločitvijo o stroških“, razveljavljena in je torej ni več.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078113
OZ člen 108, 619, 628, 642, 642/3. ZPP člen 258, 258/2, 258/3, 261, 261/3, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – učinek odstopa od pogodbe po delno izvršenih delih – zapadlost obveznosti – dokončanje del – prevzem del – zaslišanje stranke – odsotnost z naroka – prekluzija grajanja procesnih kršitev – dokazna ocena
Ker je pritožnica dela prevzela, to na podlagi tretjega odstavka 642. člena OZ pomeni potrditev izvršenega dela. Po določbi tretjega odstavka 642. člena OZ naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno.
Pritožnica navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 619. člen OZ, ker naj obveznost še ne bi zapadla, saj tožeča stranka še ni izvedla vseh del. Iz spisa izhaja, da je prišlo do predčasnega prenehanja pogodbe, odstop od pogodbe pa ima lahko za posledico le povrnitev škode, če so izpolnjene tudi ostale predpostavke odškodninske odgovornosti. Ne pomeni pa, da zaradi odstopa od pogodbe pritožnica ne bi bila dolžna plačati tistih del in vgrajenega materiala, ki jih je tožeča stranka do takrat že izvedla, pritožnica pa prevzela. Prenehanje pogodbe v tem primeru učinkuje za naprej. Da bi pogodbena dela, ki predstavljajo zaporedne obveznosti, pomenila celoto, pa pritožnica ni zatrjevala.
postopek po uradni dolžnosti - vpis na podlagi predhodne odredbe - pogoji za dovoljenost vpisa - načelo formalnosti
V predmetni zadevi gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti predhodno odredbo v zemljiški knjigi v besedilu, v kakršnem je bila izdana.