spor majhne vrednosti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost računa – zamuda dolžnika
Odločitev o obveznosti plačila in pričetku teka zakonskih zamudnih obresti temelji na ugotovitvah, da je tožnica zatrjevala, da je račun zapadel v plačilo 22. 8. 2015 in da toženka ni obrazloženo nasprotovala tej navedbi. Opira se na prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060478
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 156, 156/2, 157, 157/5, 157/6, 157/7, 157d, 168, 168/2. ZKUASP člen 44, 44/6, 44/7, 44/8, 45, 45/2, 56. ZPP člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
avtorski honorar – pravica radiodifuzne retransmisije – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – Tarifa 1998 – Začasna tarifa 2012 – običajni honorar – honorar, določen v licenčnih pogodbah – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – minimalni honorar – združenje uporabnikov – veljaven skupni sporazum – Memorandum – objava Memoranduma v Uradnem listu – ugodnejša tarifa – odobritev Urada za intelektualno lastnino – predhodno vprašanje – presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje – pristojnost Sveta za avtorsko pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo tarifo, kot znaša znesek nadomestila po navedenem Memorandumu iz leta 1999 in licenčnih pogodbah, ne gre.
Pritožbena navedba tožeče stranke, ki izpodbija višino honorarja (Tarifa 1998 določa minimalen honorar) kot neprimernega, ni utemeljena, ker se je na podlagi drugega odstavka 156. člena ZASP (sedaj enako določa drugi odstavek 45. člena ZKUASP) štelo, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače. V obravnavani zadevi takšna odločba Sveta za avtorsko pravo ni bila izdana. Morebitni ugovori o nezakonitosti ali neprimernosti tarife tako v redni pravdi niso upoštevni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
ZPP člen 274, 274/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3.
ponovni predlog za taksno oprostitev – res iudicata – rok za plačilo sodne takse – opozorila sodišča o teku roka – dopis – napačen dopis sodišča
Okoliščina, da je bilo o predlogu tožeče stranke že pravnomočno odločeno (predlog za taksno oprostitev je bil zavrnjen), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu.
Z dopisom o teku roka za plačilo sodne takse stranki ni mogoče podeliti pravice do pritožbe, ki zakonsko ni dovoljena.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066251
ZP-1 člen 4, 4/3, 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti - zaslišanje lastnika predmeta
Zaslišanje lastnika predmeta ni potrebno, če sodišče z drugimi izvedenimi dokazi ugotovi, da razlogi splošne varnosti in razlogi varovanja življenja in zdravja ljudi utemeljujejo izrek stranske sankcije odvzem predmeta, ki ni obdolženčeva last.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 41/1, 182, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8. OZ člen 178, 179.
stvarna pristojnost – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – povrnitev nepremoženjske škode – pristojnost okrožnega sodišča
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku dejansko odreklo pravico do objektivne kumulacije zahtevkov, razlogov za takšno odločitev pa ni navedlo, kar onemogoča njen celovit pritožbeni preizkus. Stališče, da nepremoženjski spor ne more imeti denarnega ekvivalenta, v tem primeru ni uporabno. Že samo vrednost tožnikovega denarnega zahtevka namreč presega znesek, ki po prvem odstavku 32. člena ZPP predstavlja mejno vrednost za stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
pravica do sojenja v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – objektivna odgovornost države – čas trajanja postopka – sprejemljiv časoven okvir
Samo dejstvo, da je prišlo v postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju do daljšega zastoja, ko se v trinajstih mesecih ni nič zgodilo, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Kot čas trajanja postopka se upošteva trajanje celotnega postopka na vseh stopnjah, ne le posamezni segment. Celoten postopek se je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje odvijal na šestih stopnjah (trikrat na prvi stopnji in trikrat na pritožbeni stopnji) in je trajal tri leta in pol. Čeprav zadeva na ugotovitev obstoja služnosti v dejanskem in pravnem pogledu ni bila zapletena in kompleksna, je šteti, upoštevajoč, da ni šlo za prednostno zadevo po pravilih sodnega reda, za časovni okvir, ki je sprejemljiv.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084959
SZ-1 člen 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 454, 454/1.
upravnik - rezervni sklad - uveljavljanje sredstev rezervnega sklada - aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - načelo neposrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
V preteklosti neenotna sodna praksa o upravnikovi legitimaciji za uveljavljanje sredstev rezervnega sklada je od izdaje sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 263/2015 usklajena. Aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad je podana že na podlagi zakona.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081659
ZIZ člen 7, 7/3, 292. ZD člen 163, 188, 188/3. ZPP člen 242. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38-29, 42, 42/8, 58, 58/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev člen 10, 10/2.
izvršitelj – stroški – stroški izvršitelja – stroški v zvezi z opravo dejanja izvršitelja – plačilo dela izvršitelja – popis premoženja – prisotnost dveh polnoletnih občanov
Kadar mora za opravo dejanja, ki mu ga naloži sodišče, izvršitelj sam zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov in mu s tem nastanejo stroški, gre za stroške, ki so nastali v zvezi z opravo naloženega mu dejanja. Do njihovega povračila je upravičen na podlagi drugega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v solastnini ob zaplembi – nedokončana etažna lastnina – podržavljenje – vzpostavitev etažne lastnine
V postopku za vrnitev zaplenjene stavbe v solastnini ni mogoče deliti solastnine v naravi in odločati o vzpostavitvi etažne lastnine, če v postopku niso udeleženi vsi solastniki stavbe.
Obnova postopka, končanega s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo tudi sicer ni mogoča, saj je mogoče kazenski postopek obnoviti samo v korist obsojenca, kar pomeni, da je mogoče obnoviti samo postopek, ki se je končal z obsodilno sodbo.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Tožnik ima kot i
nvalid III. kategorije pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker do dokončnosti izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem novega primera invalidnosti, je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neutemeljen.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016917
ZDR člen 184, 214, 214/7. ZVZD-1 člena 3. OZ člen 150, 186.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – študentsko delo – delavec – solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnica v tem sporu uveljavlja solidarno odgovornost prve in drugotožene stranke za nastalo škodo na podlagi opravljanja študentskega dela (treniranja konj za nastope, prodajo in drugo uporabo). Tožnica je opravljala študentsko delo pri drugotoženi stranki na podlagi napotnice. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do napotnice, ki se glasi na prvotoženo stranko. Glede varnosti pri delu ZVZD-1 določa širšo opredelitev pojmov delavca in delodajalca. Po določbi 3. člena ZVZD-1 delavec namreč ni le oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pač pa se kot delavec v smislu tega zakona obravnava tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi podlagi opravlja delo za delodajalca. Za delodajalca pa se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Pri objektivni odškodninski odgovornosti je skladno s 150. členom OZ odločilno, ali je takšen delodajalec obratovalec nevarne dejavnosti, v okviru katere se izvaja ujahavanje mladih neujahanih konj. Zaradi zmotne materialno pravne presoje, da prvotožena stranka ni odškodninsko odgovorna za tožničino škodo, ker ni njen delodajalec, ni bilo ugotovljeno, ali v razmerju med njo in tožnico obstojijo elementi civilnega delikta, oziroma ali je prva toženka objektivno odgovorna kot obratovalka in je zato podana solidarna odškodninska odgovornost po pravilih iz 186. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja, s katerega je tožnica padla in se poškodovala) potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja), pri čemer drugotožena stranka v pritožbi ne nasprotuje presoji sodišča prve stopnje o njeni objektivni odgovornosti za nesrečo pri delu.
ZDR-1 člen 77, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 32, 32/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razlogov
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki zaradi opravljanja dela v tujini (Nemčiji) od 18. 5. 2014 dalje, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 4. 9. 2014 do vključno 8. 12. 2014. Odjava tožnika iz obveznega socialnega zavarovanja (z dnem 31. 10. 2014) je bila glede na določbo 77. člena ZDR-1, ki ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, nezakonita, kar pomeni, da je utemeljen zahtevek za prijavo v zavarovanje in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki od 18. 5. 2014 do 8. 12. 2014 ter izplačilo razlike nadomestila plač v času od 1. 11. 2014 do vključno 8. 12. 2014.
URS člen 14, 22, 33, 50, 67, 156. ZPIZ-2 člen 36, 37.
starostna pokojnina - najvišja pokojninska osnova
Ob zakonsko limitirani odmeri pokojninske dajatve od najvišje pokojninske osnove, tožniku starostne pokojnine ni mogoče dosoditi v višjem znesku od priznanega v predsodnem upravnem postopku. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča ni v nasprotju z ustavo. Vštetje prejete odškodnine v pokojninsko osnovo, kar uveljavlja v tem sporu, nima nobenega vpliva na zakonitost odmerjene pokojnine.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - podatki iz uradnih evidenc
Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Kakšna je plačilna sposobnost tožnika, tožena stranka ni ugotavljala, ker v vlogi za oprostitev plačila ni izpolnil podatkov o dohodkih. Ker mora center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobiti podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, iz uradnih evidenc, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovljeno upravno odločanje.
odišče je o stroških izvedenskega mnenja odločilo s predhodnim pravnomočnim sklepom. Kljub temu je izdalo še izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških za izdelavo istega izvedenskega mnenja. Ker je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, zavrnilo, izpodbijano dokončno odločbo pa je odpravilo in v prvostopni odločbi prvotno besedilo "in kjer lahko z dodatnimi odmori dosega polni delovni učinek" nadomestilo z besedilom "in kjer lahko z dvema odmoroma v trajanju 5 minut, ki ju tožnica nastopi v dveh urah po pričetku delovnika in po 6 urah od začetka delovnika in z njima dosega polni delovni učinek". S tem pa prvostopne odločbe ni spremenilo, zlasti ne v ugoditvenem smislu, saj je s takšnim posegom zgolj konkretiziralo že obstoječe omejitve, oziroma je določilo število odmorov in kdaj bo te odmore tožnica izvajala oziroma jih koristila. Ker ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (154. člen ZPP).
Tožnik je delavcem pogodbenega izvajalca naročil, naj na tovornjak pod lesene palete zložijo tudi približno 200 kg inox cevi. Tožnik je s tem, ko je poskrbel za odtujitev inox cevi tožene stranke, ne da bi imel dovoljenje tožene stranke za naložitev in odvoz inox cevi naklepoma huje kršil obveznosti iz 33. člena ZDR-1 (vestno opravljanje dela), 34. člena ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in iz 37. člena ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S svojim ravnanjem pa je izpolnil tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 oziroma napeljevanja in sodelovanja pri tatvini po 37. členu KZ-1. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.