Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (čiščenje javnih površin) ni opravljal vestno in pravočasno, ker je večino časa v spornih dneh, namesto da bi opravljal svoje delo, preživel v različnih lokalih. S tem pa je najmanj moralno škodoval toženi stranki, ki je kot koncesionar dolžna izvajati tudi dela čiščenja javnih površin, in sicer ne glede na vremenske razmere, s svojim ravnanjem pa je kršil svojo osnovno delovno obveznost, to je opravljanje dela. Zato je obstajal odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Omejitev dedovanja se opravi po določbah člena 128 ZD. Sodišče pri tem v sklepu o dedovanju navede tudi vse bistvene podatke o tem, ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice.
Obnova postopka, končanega s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo tudi sicer ni mogoča, saj je mogoče kazenski postopek obnoviti samo v korist obsojenca, kar pomeni, da je mogoče obnoviti samo postopek, ki se je končal z obsodilno sodbo.
nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vloge
Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
plačilo institucionalnega varstva - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnik je revizijo vložil sam, pri čemer ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 8, 115, 115/2, 212, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. OZ člen 1012.
pogodba o leasingu – solidarno poroštvo – pravica do izjave – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – cesija terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu
Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ni moglo preveriti, ali je bilo toženčevo zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
izvedensko mnenje – poziv sodišča k podaji pripomb – pripombe na izvedensko mnenje – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje – zavrnitev prošnje za podaljšanje roka – neupoštevanje pripomb, podanih po preteku določenega roka – zamuda roka – opozorilo na posledice zamude roka – prekluzija – pravočasno podajanje navedb in dokaznih predlogov – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je potrebno vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče podala šele en dan pred razpisanim narokom, kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – določitev režima stikov – obseg stikov – prazniki – počitnice
Če se starša nista sposobna dogovoriti o stikih s pomočjo CSD in zahtevata odločitev sodišča, mora sodišče v odločbi opredeljeno določiti režim stikov. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev.
zdraviliško zdravljenje - vrnitev v prejšnje stanje
Ker niti tožnik niti njegova pooblaščenka nista pristopila na glavno obravnavo, čeprav sta bila pravilno vabljena, jo je sodišče izvedlo v njuni odsotnosti. Upravičeni razlogi za neudeležbo na naroku niso podani, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
Tožnik je delavcem pogodbenega izvajalca naročil, naj na tovornjak pod lesene palete zložijo tudi približno 200 kg inox cevi. Tožnik je s tem, ko je poskrbel za odtujitev inox cevi tožene stranke, ne da bi imel dovoljenje tožene stranke za naložitev in odvoz inox cevi naklepoma huje kršil obveznosti iz 33. člena ZDR-1 (vestno opravljanje dela), 34. člena ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in iz 37. člena ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S svojim ravnanjem pa je izpolnil tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 oziroma napeljevanja in sodelovanja pri tatvini po 37. členu KZ-1. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnika pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZUKSB člen 11, 11/1, 29, 29/3. ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 63, 63/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – izbris maksimalne hipoteke – prepoved prenosa maksimalne hipoteke – prenos premoženja na DUTB – namen zavarovanja
V obravnavanem primeru je bila maksimalna hipoteka na podlagi zakona že prenesena na DUTB. Ker tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke, ampak je njen imetnik DUTB, tožeča stranka s predlogom, ki toženi stranki prepoveduje razpolaganje z maksimalno hipoteko, namena zavarovanja svoje terjatve ne more doseči. Prepoved razpolaganja se lahko nanaša le na imetnika pravice. Brez smisla je zato predlog, da se dolžniku prepove razpolaganje s stvarno pravico, ki je več nima.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017136
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - škodni dogodek - izključna krivda oškodovanca
V konkretnem primeru je viličarist tožnika prosil za pomoč pri nakladanju aluminijastih bal na viličarja. Prosil ga je, da s strani z rokami pritisne na balo, da bi šle vilice lažje pod balo, tožnik pa je tedaj, kljub opozorilu viličarista, naj tega ne počne, stopil na balo, visoko približno 80 cm, in nato padel z nje ter se poškodoval. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim nepravilnim in nepredvidljivim ravnanjem sam povzročil nastanek škodnega dogodka, zaradi česar tožena stranka niti objektivno niti krivdno ne odgovarja za nastalo škodo.
OZ člen 131, 138, 171, 174, 179, 185. KZ člen 133. ZPP člen 14, 216.
pretep – fizično nasilje – udarec – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – silobran – ugovor deljene odgovornosti – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana nad očesom – ugriz – ugrizna rana – odkrhnjenje dela kosi na kostnem členku kazalca – udarnina – odrgnina – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – cepljenje proti tetanusu – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – premoženjska škoda – prevozni stroški zaradi zdravljenja – kilometrina – strošek bencina – prosti preudarek – stroški po temelju – stroški po višini
Toženčev odziv, to je grob fizični obračun s tožnikom, ker ni takoj zapustil njegovega zemljišča, je bil povsem neprimeren in ga nikakor ni mogoče uvrstiti v okvir dovoljene samopomoči, na katero se sklicuje toženec.
Sodna praksa prisoja odškodnino za strah tudi, če je bil škodni dogodek izrazito kratkotrajne narave (npr. trčenje motornih vozil). Tak pa obravnavani primer niti ni bil, saj se je toženec zagnal v tožnika, ga zbil na tla, močno ugriznil v prst in potem, ko se je tožnik izvil iz njegovega prijema, še stekel za tožnikom, ki je pred njim pobegnil.
Pravično denarno odškodnino za strah, ki je enotna kategorija nepremoženjske škode, predstavlja znesek 700,00 EUR.
Kot trajno posledico je sodni izvedenec medicinske stroke ugotovil le manjše mravljinčenja na vrhu jagodice prsta, ki ga tožnik čuti ob daljšem igranju na kitaro. Gre za neznatno škodo, ki ne daje podlage za prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017027
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (in sicer praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni bilo več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1, ki velja le za predstavnike delavcev, oziroma pod pogoji iz 2. odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma 2. odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 215. člena ZDR-1 oziroma po določbi 113. člena ZDR-1, je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017028
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah. Ko torej odpovedana pogodba preneha veljati, takrat zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ. Ker predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPIZ-2 člen 63, 64. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik je zmožen za dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno. Ker ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela niti do nezmožnosti za opravljanje poklica z izgubo preostale delovne zmožnosti,
je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006846
ZKP člen 200, 200/4. KZ-1 člen 173, 173/1.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let po 173. členu KZ-1
Obdolženec naj bi spolna dejanja, ki res niso posebej intenzivna, kot opozarja pritožnik, vendar storil na škodo 12-letnega dekleta in kolikor je odrasla oseba, ki ima povrh vsega enako stare otroke, to sposobna ne le enkrat, temveč celo večkrat storiti, ne more biti nobenega dvoma, da že njene osebnostne lastnosti, oziroma nagnjenja, kažejo na nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102. ZKolP člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila racionalizirati in modernizirati poslovanje družbe, pa tudi zmanjšati stroške poslovanja in povečati prihodke. Posledično je sledilo zmanjšanje števila delavcev v družbi in zmanjšanje del in nalog, ki jih je opravljal tožnik kot fotograf. Zaradi spremenjene reorganizacije je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka pa je njegova dela in naloge razporedila med ostale fotoreporterje in na zunanjega izvajalca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved zakonita.
ZPIZ-2 člen 63. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik n
i več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je gradbeni delavec zidar, s polnim delovnim časom pa je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s fizičnimi razbremenitvami (kjer bo ročno premeščal bremena le do 10 kg, brez pogostega pripogibanja in brez dela v globokem predklonu ali rotaciji trupa za več kot 30 stopinj) s polnim delovnim časom. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je
tožbeni zahtevek na
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine