Omejitev dedovanja se opravi po določbah člena 128 ZD. Sodišče pri tem v sklepu o dedovanju navede tudi vse bistvene podatke o tem, ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Predmet pisnega opozorila je bil očitek, da je tožnik (zaposlen na delovnem mestu srednja medicinska sestra) prišel v nočno izmeno, na intenzivni oddelek, pod vplivom alkohola in se je med predajo službe nedopustno obnašal do sodelavke. Predmet odpovedi pa je bil očitek, da se tožnik na delo ni vozil iz H., od koder je uveljavljal stroške prevoza na delo in z dela, ter glede tega toženi stranki ni sporočil pravilnih podatkov. Tožnik je storil očitane kršitve, zato zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017025
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1 je zmotno. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - tar. št. 74013
Zadeva je torej pravnomočno zaključena, zato pritožbene trditve, v katerih oškodovanec zatrjuje drugače, ne morejo biti uspešne. Ker po tar. št. 74013 ZST-1 znaša taksa za zavrženje ali zavrnitev pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste 30,00 EUR je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16. ZMEPIZ-1 člen 76, 76/1, 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-1 člen 80, 80-5.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja - priznanje delovnega razmerja za nazaj - pravnomočnost
V primeru, ko je s pravnomočno sodbo oziroma z odločitvijo v delovnem sporu ugotovljen obstoj delovnega razmerja, se lastnost zavarovanca na zahtevo posameznika ali delodajalca ugotavlja na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 in to tudi v primeru, da je zavarovanec že vključen v zavarovanje po drugi podlagi. Za obdobje pred 1. 1. 2000 pa se lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni bil vključen v obvezno zavarovanje, če pa je že bil vključen v obvezno zavarovanje, pa se čas pred 1. 1. 2000 ugotavlja le za obdobja, v katerih je bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ali je bil obvezno zavarovan kot oseba, upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, pod pogojem plačila prispevkov. Ker tožnica uveljavlja lastnost zavarovanca za obdobje po 1. 1. 2000, določba 83. člena ZMEPIZ-1 za rešitev te zadeve ni uporabljiva, pač pa določba 80. in 81. člena ZMEPIZ-1. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tožnici, ne glede na to, da je bila v tem obdobju že vključena v obvezno zavarovanje iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne gospodarske družbe na podlagi 16. člena ZPIZ-2, pravilno priznalo lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja v spornem obdobju na podlagi 14. člena ZPIZ-2 za krajši zavarovalni čas 24 ur na teden.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – določitev režima stikov – obseg stikov – prazniki – počitnice
Če se starša nista sposobna dogovoriti o stikih s pomočjo CSD in zahtevata odločitev sodišča, mora sodišče v odločbi opredeljeno določiti režim stikov. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev.
izvedensko mnenje – poziv sodišča k podaji pripomb – pripombe na izvedensko mnenje – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje – zavrnitev prošnje za podaljšanje roka – neupoštevanje pripomb, podanih po preteku določenega roka – zamuda roka – opozorilo na posledice zamude roka – prekluzija – pravočasno podajanje navedb in dokaznih predlogov – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je potrebno vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče podala šele en dan pred razpisanim narokom, kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo.
ZZZDR člen 102, 103, 104, 105. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
dodelitev otroka – mnenje otroka – korist otroka – načelo kontinuitete varstva in vzgoje – načelo pospeševanja otrokovega razvoja – neskladja v mnenju izvedenca – postavitev drugega izvedenca – izdaja začasne odredbe
Poleg načela kontinuitete varstva in vzgoje, je treba pri odločanju o dodelitvi otroka upoštevati še načelo pospešenega otrokovega razvoja in na teh (dveh) predpostavkah oceniti izraženo mnenje otroka, ker je le na ta način mogoče prepoznati in zagotoviti varstvo otrokovih koristi pri dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev. Zato otrokovo mnenje ni edini kriterij, ker je lahko v nasprotju z objektivnimi dejavniki, ki zasledujejo otrokove koristi, zato ga v takšnem primeru ni moč upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadurno delo - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru dokazan utemeljen poslovni - organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ter da so podani pogoji za zakonito odpoved iz drugega odstavka istega člena ZDR-1. Tožena stranka je namreč dokazala, da je bilo zaradi zmanjšanja obsega naročil in prihodkov potrebno zmanjšati število zaposlenih na delovnem mestu inštalater omrežja, na katerem je delalo več izvajalcev, med njimi tudi tožnik. Dejstvo, da so posamezni delavci (tudi tožnik) občasno opravljali nadure in da tožnik sam ni zaznal manjšega obsega dela, še ne pomeni, da se obseg dela zaradi upada naročil v obdobju pred podano odpovedjo tožniku ni zmanjšal.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – višina škode – zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode – zahtevek za povrnitev premoženjske škode – seštevanje zahtevkov – pristojnost okrožnega sodišča
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost spornega predmeta ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017304
ZPP člen 394, 396, 398.
starostna pokojnina - obnova postopka
Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo, vložil iz razloga po 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, ker naj bi sodišče spregledalo ustavno odločbo. Ob izostanku obnovitvenih razlogov je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo. Kot obnovitveni razlog ni navedel pravnomočne odločbe, ki naj bi bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama, niti sodne odločbe, na kateri bi temeljila sodba, ki jo želi obnoviti, in bi bila kasneje pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Prav tako ni izvedel za nova dejstva ali pa našel ali pridobil možnosti uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba. Z ustavno odločbo ni bilo odločeno o istem zahtevku med istima strankama in tudi ni bila razveljavljena, spremenjena ali odpravljena kakšna sodba, na kateri naj bi temeljila sodba, ki jo tožnik želi obnoviti. Ustavna odločba tudi ne predstavlja novega dejstva ali novega dokaza.
O načinu odmere delne starostne pokojnine je že pravnomočno razsojeno s s
odbo, s katero je bila tožencu naložena izdaja nove odločbe o delni starostni pokojnini.
Ker toženec z izpodbijanima odmernima odločbama, izdanima na podlagi sodbe, delne starostne pokojnine ni odmeril skladno z izrekom sodbe in na način, kot ga je sodišče že pravnomočno določilo v predhodnem socialnem sporu, ju je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo
in tožencu ponovno naložilo odmero, ki bo skladna s pravnomočno sodbo.
Obsojenec je torej s svojim neprihodom na narok za preklic pogojne obsodbe sodišču prve stopnje povsem onemogočil, da bi lahko ugotovilo razloge za njegova ravnanja. Če se obsojenec, čeprav je bil pravilno povabljen na zaslišanje ne odzove povabilu, ga ni dopustno privesti. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv, torej če se sam prostovoljno udeleži naroka. Če obsojenec ne pride na narok, se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe. To velja tudi glede obvestila o seji senata, na kateri se odloča o predlogu za preklic pogojne obsodbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo vsebini obvestila oškodovanke M.M., s katerim je 23. 5. 2016 obvestila sodišče, da obsojenec ne izpolnjuje sodno določene dolžnosti omogočati stike z otrokom.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Tožnik ima kot i
nvalid III. kategorije pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker do dokončnosti izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem novega primera invalidnosti, je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neutemeljen.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pogojna obsodba - presoja okoliščin pomembnih za izbiro kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo vseh okoliščin, ki so pomembne za izbiro kazenske sankcije ter v posledici tega neutemeljeno zaključilo, da je pri obdolženki mogoče pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljala kaznivih dejanj, zaradi česar ji je izreklo pogojno obsodbo.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - predlog direktorja - zadržanje brez privolitve
Predlog direktorja socialno varstvenega zavoda po drugem odstavku 77. člena ZDZdr mora vsebovati tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za podaljšanje zadržanega v varovanem oddelku.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 29, 391, 394. ZPIZ-1 člen 193, 193/4, 399.
pravica do pokojnine - sorazmerni del - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničino zahtevo, da se ji doba, dopolnjena pri B. šteje povečana za 25 %. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi bila v času zaposlitve pri B. vključena v obvezno dodatno zavarovanje, ki je glede na četrti odstavek 193. člena ZPIZ-1 pogoj, da se čas vključitve v obveznem dodatnem zavarovanju poveča za dodano četrtino obdobja in šteje za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Samo dejstvo, da je bila tožnica zaposlena pri B. pa še ne pogojuje štetja tega časa kot dodana doba oziroma doba, ki se poveča za 25 %.
Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 niti po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ni utemeljen.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v solastnini ob zaplembi – nedokončana etažna lastnina – podržavljenje – vzpostavitev etažne lastnine
V postopku za vrnitev zaplenjene stavbe v solastnini ni mogoče deliti solastnine v naravi in odločati o vzpostavitvi etažne lastnine, če v postopku niso udeleženi vsi solastniki stavbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006846
ZKP člen 200, 200/4. KZ-1 člen 173, 173/1.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let po 173. členu KZ-1
Obdolženec naj bi spolna dejanja, ki res niso posebej intenzivna, kot opozarja pritožnik, vendar storil na škodo 12-letnega dekleta in kolikor je odrasla oseba, ki ima povrh vsega enako stare otroke, to sposobna ne le enkrat, temveč celo večkrat storiti, ne more biti nobenega dvoma, da že njene osebnostne lastnosti, oziroma nagnjenja, kažejo na nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102. ZKolP člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila racionalizirati in modernizirati poslovanje družbe, pa tudi zmanjšati stroške poslovanja in povečati prihodke. Posledično je sledilo zmanjšanje števila delavcev v družbi in zmanjšanje del in nalog, ki jih je opravljal tožnik kot fotograf. Zaradi spremenjene reorganizacije je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka pa je njegova dela in naloge razporedila med ostale fotoreporterje in na zunanjega izvajalca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved zakonita.