Napotitveni sklep nepravdnega sodišča sicer na pravdo napoteni stranki daje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, vendar pa mora biti sestavljena skladno z določili 181. člena ZPP. Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno.
Povedano drugače: tudi če bi toženca v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zatrjevala, da je terjatev zaradi prvih treh plačil delno prenehala, to na ugotovitev, da je (zapadla) terjatev tožnice (z verjetnostjo) izkazana, ne bi vplivalo. Pravica zahtevati relativno neveljavnost pravnega dejanja z delnim plačilom terjatve namreč ne preneha, ampak se po obsegu zgolj zmanjša.
pripor - preizkus pripornih razlogov po uradni dolžnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sorazmernost ukrepa
Glede na težo in številčnost kaznivih dejanj, za katera je bila obdolženemu že izrečena devetmesečna zaporna kazen, dejstvo, da je bila obdolženemu za kaznivo dejanje v ločeno vodenem kazenskem postopku izrečena trimesečna zaporna kazen, v ponovljenem kazenskem postopku pa je pričakovati najmanj sedemmesečno zaporno kazen, je še vedno podano sorazmerje med z Ustavo varovano pravico obdolženega do osebne svobode ter ustavno varovano pravico do varstva premoženja ljudi.
vzgojni ukrep - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - strokovna pomoč in nadzorstvo - trajno vplivanje na mladoletnikovo vzgojo, prevzgojo in pravilni razvoj - opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkih ali trajnejših ukrepov ob ustreznem strokovnem vodenju - prej izrečeni vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa - mladoletniki
Izrečen vzgojni ukrep je še toliko bolj upravičen, ker je mladoletniku zaradi storjenega prekrška (uporaba pirotehničnih sredstev) že bil izrečen vzgojni ukrep ukor, ki pa očitno na mladoletnika ni imel prav nobenega vpliva.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017136
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - škodni dogodek - izključna krivda oškodovanca
V konkretnem primeru je viličarist tožnika prosil za pomoč pri nakladanju aluminijastih bal na viličarja. Prosil ga je, da s strani z rokami pritisne na balo, da bi šle vilice lažje pod balo, tožnik pa je tedaj, kljub opozorilu viličarista, naj tega ne počne, stopil na balo, visoko približno 80 cm, in nato padel z nje ter se poškodoval. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim nepravilnim in nepredvidljivim ravnanjem sam povzročil nastanek škodnega dogodka, zaradi česar tožena stranka niti objektivno niti krivdno ne odgovarja za nastalo škodo.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - podatki iz uradnih evidenc
Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Kakšna je plačilna sposobnost tožnika, tožena stranka ni ugotavljala, ker v vlogi za oprostitev plačila ni izpolnil podatkov o dohodkih. Ker mora center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobiti podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, iz uradnih evidenc, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovljeno upravno odločanje.
URS člen 14, 22, 33, 50, 67, 156. ZPIZ-2 člen 36, 37.
starostna pokojnina - najvišja pokojninska osnova
Ob zakonsko limitirani odmeri pokojninske dajatve od najvišje pokojninske osnove, tožniku starostne pokojnine ni mogoče dosoditi v višjem znesku od priznanega v predsodnem upravnem postopku. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča ni v nasprotju z ustavo. Vštetje prejete odškodnine v pokojninsko osnovo, kar uveljavlja v tem sporu, nima nobenega vpliva na zakonitost odmerjene pokojnine.
Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ker je cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca obligatorno procesno dejanje v postopku nepremičninske izvršbe, so stroški, ki nastanejo z delom sodnega cenilca, za izvršbo potrebni stroški.
ZDR-1 člen 77, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 32, 32/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razlogov
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki zaradi opravljanja dela v tujini (Nemčiji) od 18. 5. 2014 dalje, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 4. 9. 2014 do vključno 8. 12. 2014. Odjava tožnika iz obveznega socialnega zavarovanja (z dnem 31. 10. 2014) je bila glede na določbo 77. člena ZDR-1, ki ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, nezakonita, kar pomeni, da je utemeljen zahtevek za prijavo v zavarovanje in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki od 18. 5. 2014 do 8. 12. 2014 ter izplačilo razlike nadomestila plač v času od 1. 11. 2014 do vključno 8. 12. 2014.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 29, 391, 394. ZPIZ-1 člen 193, 193/4, 399.
pravica do pokojnine - sorazmerni del - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničino zahtevo, da se ji doba, dopolnjena pri B. šteje povečana za 25 %. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi bila v času zaposlitve pri B. vključena v obvezno dodatno zavarovanje, ki je glede na četrti odstavek 193. člena ZPIZ-1 pogoj, da se čas vključitve v obveznem dodatnem zavarovanju poveča za dodano četrtino obdobja in šteje za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Samo dejstvo, da je bila tožnica zaposlena pri B. pa še ne pogojuje štetja tega časa kot dodana doba oziroma doba, ki se poveča za 25 %.
Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 niti po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ni utemeljen.
ZPP člen 8, 115, 115/2, 212, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. OZ člen 1012.
pogodba o leasingu – solidarno poroštvo – pravica do izjave – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – cesija terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu
Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ni moglo preveriti, ali je bilo toženčevo zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
zdravljenje v tujini - zobnoprotetično zdravljenje - čakalni seznam - napotnica
Ker je tožnik zobnoprotetične storitve na Hrvaškem koristil, ne da bi se vpisal na čakalni seznam izvajalca teh storitev v Sloveniji in mu zato tudi ni bila določena čakalna doba, in pri izvajalcu storitev v Sloveniji na osnovni ravni sploh ni bil pregledan, zato mu ni bila izdana niti napotnica za eventualno specialistično zdravljenje, niso izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna razveza – denarno nadomestilo
Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – zahtevek za določitev deležev na skupnem premoženju – zahtevek na plačilo sredstev upniku – izvršba na delež skupnega premoženja – dokazno breme – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – ugotovitvena tožba
Tožeča stranka ima na podlagi predmetne sodbe možnost, da z izvršbo poseže na toženčev delež gotovine oziroma na toženčevo terjatev, ki jo ima slednji do toženke. Razlogovanje tožeče stranke, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega dajatvenega zahtevka odvzelo možnost uspeha v postopku izvršbe, zato ni pravilno. Zahtevek v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je dolžna toženka ½ skupnega premoženja izročiti, nakazati oziroma plačati tožencu, je tako (z vidika izvršbe) ne le nepotreben, temveč v zakonu zanj tudi ni najti ustrezne pravne podlage.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev - samostojni podjetnik posameznik - odjava iz zavarovanj
Kljub temu, da je tožnik določenega dne poravnal neplačane prispevke tako, da je izpolnil pogoje iz prvega in drugega odstavka 59. člena ZUTD, pa je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, preuranjeno zaključilo, da tožnik od 20. 1. 2015 izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Glede na četrti odstavek 63. člena ZUTD, mora tožnik, ki je bil zavarovan kot s. p., izkazati tudi objektivni razlog za odjavo iz socialnih zavarovanj. Z vprašanjem, ali so obstajali objektivni razlogi za odjavo iz socialnih zavarovanj, se toženec, ki je priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti zavrnil že iz razloga, ker tožnik ni imel plačanih vseh prispevkov, sploh ni ukvarjal, čeprav je tožnik že v vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti navedel, da pred nastankom brezposelnosti ni pridobival in ne pridobiva nobenih dohodkov iz dela. Zato podlage za ugotavljanje tega relevantnega dejstva določenega v četrtem odstavku 63. člena ZUTD, sodišče že iz tega razloga ni imelo, razen tega pa zato tudi ni imelo oziroma ni moglo imeti ustrezne trditvene podlage. V predsodnem postopku je bilo za tožnika glede na odločitev s prvostopno odločbo sporno le plačilo prispevkov, ne pa tudi nadaljnji pogoj o izkazanih objektivnih razlogih za odjavo iz socialnih zavarovanj. Zato je pritožbeno sodišče in II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017304
ZPP člen 394, 396, 398.
starostna pokojnina - obnova postopka
Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo, vložil iz razloga po 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, ker naj bi sodišče spregledalo ustavno odločbo. Ob izostanku obnovitvenih razlogov je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo. Kot obnovitveni razlog ni navedel pravnomočne odločbe, ki naj bi bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama, niti sodne odločbe, na kateri bi temeljila sodba, ki jo želi obnoviti, in bi bila kasneje pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Prav tako ni izvedel za nova dejstva ali pa našel ali pridobil možnosti uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba. Z ustavno odločbo ni bilo odločeno o istem zahtevku med istima strankama in tudi ni bila razveljavljena, spremenjena ali odpravljena kakšna sodba, na kateri naj bi temeljila sodba, ki jo tožnik želi obnoviti. Ustavna odločba tudi ne predstavlja novega dejstva ali novega dokaza.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o predlogu - utemeljenost predloga - presoja vseh okoliščin - premoženjsko stanje stranke - vrednost predmeta postopka - število preživljanih oseb - unovčljivo premoženje - trditve v zvezi s taksno olajšavo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
Trditve drugo tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na predlog za taksno olajšavo. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju drugo tožene stranke ugotovilo, da ima drugo tožena stranka premoženje, ki bi ga lahko unovčila in tako plačala dolgovano sodno takso. Ker drugo tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev ni pojasnila, zakaj kljub temu takse ne more plačati v danem roku oziroma ni zatrjevala, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje njene družine, je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogom tožene stranke za taksno olajšavo.