DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017028
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem zadržanje učinkovanja ni več možno. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več zadevah. Ko torej odpovedana pogodba preneha veljati, takrat zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več možno, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ. Ker predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OZ člen 131, 138, 171, 174, 179, 185. KZ člen 133. ZPP člen 14, 216.
pretep – fizično nasilje – udarec – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – silobran – ugovor deljene odgovornosti – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana nad očesom – ugriz – ugrizna rana – odkrhnjenje dela kosi na kostnem členku kazalca – udarnina – odrgnina – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – cepljenje proti tetanusu – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – premoženjska škoda – prevozni stroški zaradi zdravljenja – kilometrina – strošek bencina – prosti preudarek – stroški po temelju – stroški po višini
Toženčev odziv, to je grob fizični obračun s tožnikom, ker ni takoj zapustil njegovega zemljišča, je bil povsem neprimeren in ga nikakor ni mogoče uvrstiti v okvir dovoljene samopomoči, na katero se sklicuje toženec.
Sodna praksa prisoja odškodnino za strah tudi, če je bil škodni dogodek izrazito kratkotrajne narave (npr. trčenje motornih vozil). Tak pa obravnavani primer niti ni bil, saj se je toženec zagnal v tožnika, ga zbil na tla, močno ugriznil v prst in potem, ko se je tožnik izvil iz njegovega prijema, še stekel za tožnikom, ki je pred njim pobegnil.
Pravično denarno odškodnino za strah, ki je enotna kategorija nepremoženjske škode, predstavlja znesek 700,00 EUR.
Kot trajno posledico je sodni izvedenec medicinske stroke ugotovil le manjše mravljinčenja na vrhu jagodice prsta, ki ga tožnik čuti ob daljšem igranju na kitaro. Gre za neznatno škodo, ki ne daje podlage za prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Gre namreč za dejanski zaključek o tem, kdaj je bilo stanje tožnika stabilizirano in o tem, da bi tožnik glede na vse okoliščine primera ob običajni meri skrbnosti lahko uveljavljal odškodninski zahtevek. Nenazadnje tožnik tudi sam navaja, da se po opravljeni fizioterapiji na kontrolni pregled k specialistu ni naročil zato, ker je bilo po fizikalni terapiji njegovo stanje boljše. Narava poškodbe je tožencu zapustila določene posledice oziroma invalidnost, vendar nadaljnje zdravljenje v zvezi s tem ne predstavlja več zdravljenja od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, ampak zgolj zdravljenje invalidnosti.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
priča – nadomestilo plače – zahteva za povrnitev – zavrženje pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 29, 391, 394. ZPIZ-1 člen 193, 193/4, 399.
pravica do pokojnine - sorazmerni del - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničino zahtevo, da se ji doba, dopolnjena pri B. šteje povečana za 25 %. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi bila v času zaposlitve pri B. vključena v obvezno dodatno zavarovanje, ki je glede na četrti odstavek 193. člena ZPIZ-1 pogoj, da se čas vključitve v obveznem dodatnem zavarovanju poveča za dodano četrtino obdobja in šteje za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Samo dejstvo, da je bila tožnica zaposlena pri B. pa še ne pogojuje štetja tega časa kot dodana doba oziroma doba, ki se poveča za 25 %.
Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 niti po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ni utemeljen.
ZZZDR člen 102, 103, 104, 105. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
dodelitev otroka – mnenje otroka – korist otroka – načelo kontinuitete varstva in vzgoje – načelo pospeševanja otrokovega razvoja – neskladja v mnenju izvedenca – postavitev drugega izvedenca – izdaja začasne odredbe
Poleg načela kontinuitete varstva in vzgoje, je treba pri odločanju o dodelitvi otroka upoštevati še načelo pospešenega otrokovega razvoja in na teh (dveh) predpostavkah oceniti izraženo mnenje otroka, ker je le na ta način mogoče prepoznati in zagotoviti varstvo otrokovih koristi pri dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev. Zato otrokovo mnenje ni edini kriterij, ker je lahko v nasprotju z objektivnimi dejavniki, ki zasledujejo otrokove koristi, zato ga v takšnem primeru ni moč upoštevati.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – vpis spremembe zakonitega zastopnika družbe – pravni interes – javni interes – splošni interes države – zakonitost vpisov v sodni register
Splošni javni interes države, da vpisi v sodni register odražajo zakonito stanje, ne predstavlja pravnega interesa po drugem odstavku 41. člena ZSReg.
zavrženje tožbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – odklonitev prevzema odpovedi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil dne 16. 10. 2015 izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžan sprejeti, dejstvo, da je odklonil prevzem, pa ne pomeni, da mu je bila odpoved vročena. Tožena stranka bi morala ravnati skladno z določbo 144. člena ZPP, tožniku izredno odpoved pustiti v prostorih delodajalca oziroma na njegovem delovnem mestu ter izpolniti vročilnico. Tega pa ni storila, saj je pisanje poslala tožniku in njegovemu pooblaščencu po pošti. Ker je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2. 11. 2015, je dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in tako pravočasna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba s strani psa -objektivizacija višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Kriteriji za odmero denarne odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za prestani strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti so določeni v 179. in 182. členu OZ.
Obnova postopka, končanega s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo tudi sicer ni mogoča, saj je mogoče kazenski postopek obnoviti samo v korist obsojenca, kar pomeni, da je mogoče obnoviti samo postopek, ki se je končal z obsodilno sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdvT je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdvT (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini so tožnici dejansko nastali in zato le ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške tožnice. Zato je neutemeljeno zavzemanje tožnice v pritožbi, da bi ji morala tožena stranka povrniti priznane stroške v celoti.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - izpolnjevanje pogojev - samostojni podjetnik posameznik - odjava iz zavarovanj
Kljub temu, da je tožnik določenega dne poravnal neplačane prispevke tako, da je izpolnil pogoje iz prvega in drugega odstavka 59. člena ZUTD, pa je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, preuranjeno zaključilo, da tožnik od 20. 1. 2015 izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Glede na četrti odstavek 63. člena ZUTD, mora tožnik, ki je bil zavarovan kot s. p., izkazati tudi objektivni razlog za odjavo iz socialnih zavarovanj. Z vprašanjem, ali so obstajali objektivni razlogi za odjavo iz socialnih zavarovanj, se toženec, ki je priznanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti zavrnil že iz razloga, ker tožnik ni imel plačanih vseh prispevkov, sploh ni ukvarjal, čeprav je tožnik že v vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti navedel, da pred nastankom brezposelnosti ni pridobival in ne pridobiva nobenih dohodkov iz dela. Zato podlage za ugotavljanje tega relevantnega dejstva določenega v četrtem odstavku 63. člena ZUTD, sodišče že iz tega razloga ni imelo, razen tega pa zato tudi ni imelo oziroma ni moglo imeti ustrezne trditvene podlage. V predsodnem postopku je bilo za tožnika glede na odločitev s prvostopno odločbo sporno le plačilo prispevkov, ne pa tudi nadaljnji pogoj o izkazanih objektivnih razlogih za odjavo iz socialnih zavarovanj. Zato je pritožbeno sodišče in II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.
odišče je o stroških izvedenskega mnenja odločilo s predhodnim pravnomočnim sklepom. Kljub temu je izdalo še izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških za izdelavo istega izvedenskega mnenja. Ker je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, zavrnilo, izpodbijano dokončno odločbo pa je odpravilo in v prvostopni odločbi prvotno besedilo "in kjer lahko z dodatnimi odmori dosega polni delovni učinek" nadomestilo z besedilom "in kjer lahko z dvema odmoroma v trajanju 5 minut, ki ju tožnica nastopi v dveh urah po pričetku delovnika in po 6 urah od začetka delovnika in z njima dosega polni delovni učinek". S tem pa prvostopne odločbe ni spremenilo, zlasti ne v ugoditvenem smislu, saj je s takšnim posegom zgolj konkretiziralo že obstoječe omejitve, oziroma je določilo število odmorov in kdaj bo te odmore tožnica izvajala oziroma jih koristila. Ker ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (154. člen ZPP).
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST člen 8, 11, 12, 12/2, 13, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za taksno oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - zavržen predlog - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - pravnomočna odločitev - oprostitev v drugem postopku ne vpliva na plačilo taks
Zakonodajalec je z ureditvijo v 11. členu ZST-1 omogočil, da se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo družinski člani, pri čemer mora stranka oprostitev predlagati in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). V obravnavanem primeru dolžnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča in ni predložil izjave o premoženjskem stanju, ter je sodišče njegov predlog kot nepopoln zavrglo. V posledici te neaktivnosti dolžnika je za dolžnika ostala taksna obveznost v veljavi.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017026
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je namreč nerazumljiv. Tožnica je podala spremembo tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo, kar pomeni, da bi moralo odločati v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica postavila. Sodišče mora najprej odločati o primarnem tožbenem zahtevku in šele v primeru, ko primarni tožbeni zahtevek zavrne, sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, pri čemer mora biti tudi razvidno, kaj predstavlja primarni in kaj podredni tožbeni zahtevek. Tudi sicer bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva, kot je določeno v 285. členu ZPP, razčistiti, kakšen je sploh tožbeni zahtevek tožnice, saj iz primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (npr. plačilo ur za delo na nedelje in praznike, plačilo odpravnine zaradi poteka delovnega razmerja, plačila nočnega dela) izhaja, da je tožnica postavila enak ali nekoliko znižan podredni tožbeni zahtevek, kar pa ni pravilno.
pripor - preizkus pripornih razlogov po uradni dolžnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti - sorazmernost ukrepa
Glede na težo in številčnost kaznivih dejanj, za katera je bila obdolženemu že izrečena devetmesečna zaporna kazen, dejstvo, da je bila obdolženemu za kaznivo dejanje v ločeno vodenem kazenskem postopku izrečena trimesečna zaporna kazen, v ponovljenem kazenskem postopku pa je pričakovati najmanj sedemmesečno zaporno kazen, je še vedno podano sorazmerje med z Ustavo varovano pravico obdolženega do osebne svobode ter ustavno varovano pravico do varstva premoženja ljudi.