ZPIZ-2 člen 63, 64. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik je zmožen za dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno. Ker ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela niti do nezmožnosti za opravljanje poklica z izgubo preostale delovne zmožnosti,
je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (čiščenje javnih površin) ni opravljal vestno in pravočasno, ker je večino časa v spornih dneh, namesto da bi opravljal svoje delo, preživel v različnih lokalih. S tem pa je najmanj moralno škodoval toženi stranki, ki je kot koncesionar dolžna izvajati tudi dela čiščenja javnih površin, in sicer ne glede na vremenske razmere, s svojim ravnanjem pa je kršil svojo osnovno delovno obveznost, to je opravljanje dela. Zato je obstajal odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v solastnini ob zaplembi – nedokončana etažna lastnina – podržavljenje – vzpostavitev etažne lastnine
V postopku za vrnitev zaplenjene stavbe v solastnini ni mogoče deliti solastnine v naravi in odločati o vzpostavitvi etažne lastnine, če v postopku niso udeleženi vsi solastniki stavbe.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je namreč nerazumljiv. Tožnica je podala spremembo tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje dovolilo, kar pomeni, da bi moralo odločati v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je tožnica postavila. Sodišče mora najprej odločati o primarnem tožbenem zahtevku in šele v primeru, ko primarni tožbeni zahtevek zavrne, sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, pri čemer mora biti tudi razvidno, kaj predstavlja primarni in kaj podredni tožbeni zahtevek. Tudi sicer bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva, kot je določeno v 285. členu ZPP, razčistiti, kakšen je sploh tožbeni zahtevek tožnice, saj iz primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (npr. plačilo ur za delo na nedelje in praznike, plačilo odpravnine zaradi poteka delovnega razmerja, plačila nočnega dela) izhaja, da je tožnica postavila enak ali nekoliko znižan podredni tožbeni zahtevek, kar pa ni pravilno.
nadomestilo med bolniškim staležem - zavrženje vloge
Toženec je tožnikovo zahtevo za priznanje pravice od nadomestila med bolniškim staležem v spornem obdobju zavrgel, ker je štel, da je o tej pravici že odločil s predhodno izdano pravnomočno upravno odločbo. Ker ni bilo ugotovljeno, naj kaj se ta predhodna odločba sploh nanaša, oziroma o čem je bilo z njo odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijana sklep in odločbo toženca odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Gre namreč za dejanski zaključek o tem, kdaj je bilo stanje tožnika stabilizirano in o tem, da bi tožnik glede na vse okoliščine primera ob običajni meri skrbnosti lahko uveljavljal odškodninski zahtevek. Nenazadnje tožnik tudi sam navaja, da se po opravljeni fizioterapiji na kontrolni pregled k specialistu ni naročil zato, ker je bilo po fizikalni terapiji njegovo stanje boljše. Narava poškodbe je tožencu zapustila določene posledice oziroma invalidnost, vendar nadaljnje zdravljenje v zvezi s tem ne predstavlja več zdravljenja od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, ampak zgolj zdravljenje invalidnosti.
URS člen 14, 22, 33, 50, 67, 156. ZPIZ-2 člen 36, 37.
starostna pokojnina - najvišja pokojninska osnova
Ob zakonsko limitirani odmeri pokojninske dajatve od najvišje pokojninske osnove, tožniku starostne pokojnine ni mogoče dosoditi v višjem znesku od priznanega v predsodnem upravnem postopku. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča ni v nasprotju z ustavo. Vštetje prejete odškodnine v pokojninsko osnovo, kar uveljavlja v tem sporu, nima nobenega vpliva na zakonitost odmerjene pokojnine.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017031
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Sprememba zakona pa v ničemer ne vpliva na dejstvo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ, ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnika veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 1. 8. 2014, odpoved pa je bila tožniku vročena 2. 8. 2014, pri čemer mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 7. 8. 2014, tožnik pa je v tem času koristil letni dopust. ZDR-1 v 1. odstavku 109. členu določa nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja in ne nemožnost dejanskega opravljanja dela, pri čemer tudi koriščenje rednega letnega dopusta pomeni delovno razmerje. Zato v primeru delovnega razmerja po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Obnova postopka, končanega s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo tudi sicer ni mogoča, saj je mogoče kazenski postopek obnoviti samo v korist obsojenca, kar pomeni, da je mogoče obnoviti samo postopek, ki se je končal z obsodilno sodbo.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - predlog direktorja - zadržanje brez privolitve
Predlog direktorja socialno varstvenega zavoda po drugem odstavku 77. člena ZDZdr mora vsebovati tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za podaljšanje zadržanega v varovanem oddelku.
ZDR-1 člen 77, 137, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 32, 32/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razlogov
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki zaradi opravljanja dela v tujini (Nemčiji) od 18. 5. 2014 dalje, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 4. 9. 2014 do vključno 8. 12. 2014. Odjava tožnika iz obveznega socialnega zavarovanja (z dnem 31. 10. 2014) je bila glede na določbo 77. člena ZDR-1, ki ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, nezakonita, kar pomeni, da je utemeljen zahtevek za prijavo v zavarovanje in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki od 18. 5. 2014 do 8. 12. 2014 ter izplačilo razlike nadomestila plač v času od 1. 11. 2014 do vključno 8. 12. 2014.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - podatki iz uradnih evidenc
Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Kakšna je plačilna sposobnost tožnika, tožena stranka ni ugotavljala, ker v vlogi za oprostitev plačila ni izpolnil podatkov o dohodkih. Ker mora center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobiti podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, iz uradnih evidenc, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovljeno upravno odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – sodna razveza – denarno nadomestilo
Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 63. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnik n
i več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je gradbeni delavec zidar, s polnim delovnim časom pa je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s fizičnimi razbremenitvami (kjer bo ročno premeščal bremena le do 10 kg, brez pogostega pripogibanja in brez dela v globokem predklonu ali rotaciji trupa za več kot 30 stopinj) s polnim delovnim časom. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je
tožbeni zahtevek na
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine
začasna nezmožnost za delo - stroški postopka - sestava vloge - brezplačna pravna pomoč
Pri odločanju o stroških za sestavo druge obrazložene pripravljalne vloge je potrebno izhajati iz 2. odstavka tar. št. 15 Odvetniške tarife, ki predpisuje 75 % osnovne nagrade, ki za socialne spore znaša 300 točk. Ker se zastopanje po odvetniku izvaja po brezplačni pravni pomoči, polovica nagrade znaša 112,50 točk in ne le 75 točk, kot je priznalo prvostopenjsko sodišče.
ZIZ člen 214, 215. ZFPPIPP člen 132, 132/3-1, 279, 309, 309/1-1.
i zvršba - ustavitev izvršbe ex lege - stečaj - sklep o preizkusu terjatev -izvršilni naslov - izločitvena pravica - pravne posledice priznanja
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je v drugem odstavku 279. člena ZFPPIPP predpisano, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico
upnika, vendar pa je vpliv stečajnega postopka na začete postopke izvršbe posebej urejen v 132. členu ZFPPIPP. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (kar je nedvomno primer konkretne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve - izročitev premičnine), se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZPPIPP).
ZUKSB člen 11, 11/1, 29, 29/3. ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 63, 63/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – izbris maksimalne hipoteke – prepoved prenosa maksimalne hipoteke – prenos premoženja na DUTB – namen zavarovanja
V obravnavanem primeru je bila maksimalna hipoteka na podlagi zakona že prenesena na DUTB. Ker tožena stranka ni več imetnik maksimalne hipoteke, ampak je njen imetnik DUTB, tožeča stranka s predlogom, ki toženi stranki prepoveduje razpolaganje z maksimalno hipoteko, namena zavarovanja svoje terjatve ne more doseči. Prepoved razpolaganja se lahko nanaša le na imetnika pravice. Brez smisla je zato predlog, da se dolžniku prepove razpolaganje s stvarno pravico, ki je več nima.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča, da niso podani pogoji za tožnikovo celotno oprostitev plačila sodne takse. Inštitut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva, tožnika pa v ta krog ni mogoče uvrstiti, saj prejema dohodek, poleg tega pa je tudi lastnik nepremičnine v vrednosti 75.000,00 EUR, v kateri ne živi.