CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086739
ZKP člen 110, 110/1, 220, 224, 498. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - povračilo škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - lastninska pravica - domnevni oškodovanec - pravi lastnik
Ker so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženim denarjem (čeprav morda policija v postopku vračanja zaseženih predmetov oškodovancu ni ravnala povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine zanj. Škoda, kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti, mu namreč ni nastala.
nujna pot – dovolitev nujne poti – stroški vzpostavitve nujne poti – višina primernega nadomestila – dokazni sklep
Pri določanju nadomestila je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve ali razširitve nujne poti, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081730
SPZ člen 223. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19.
priposestvovanje – stvarna služnost – služnost vožnje – osvoboditev služnosti – zastaranje služnosti – izrek sodbe– opis vsebine služnosti – določenost poteka služnosti poti
Toženec je tožnici prepovedal uporabo poti v letu 2009, tožnica je predmetno tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev in varstvo služnostne pravice vložila 30. 6. 2011, zato ni prišlo do takoimenovane osvoboditve služnosti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek sodbe nepopoln oziroma nedorečen, ker niso navedeni vsi parametri, ki bi točno določali potek služnostne poti. Z v izreku izpodbijane sodbe opisanim potekom služnostne poti z opredelitvijo širine in dolžine poti, ki poteka vzdolž vzhodne meje, od javne ceste proti severu, je zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa (19. člen ZZK-1), še zlasti, ker gre za obstoječo traso, ki je strankama znana.
stroški postopka – sodna določitev meje – plačilo izvedenca geodetske stroke – upravni postopek – katastrska meja
Prvostopenjsko sodišče je glede skupnih stroškov postopka za plačilo izvedenca geodetske stroke pravilno sklenilo, da so jih dolžni nositi predlagatelja in nasprotni udeleženec vsak do 1/2, upoštevaje odločitev prvostopenjskega sodišča v meritornem sklepu o določitvi meje, v katerem je po kriteriju pravične ocene mejo določilo tako, da je sporni mejni prostor v celotni dolžini razpolovilo.
ZVEtL člen 26. ZNP člen 8. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – prekinitev postopka – pripadajoče zemljišče – predhodno vprašanje
Sodišče mora najprej pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo sodišče obravnava. Takšno tehtanje je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo. Ustrezno je pojasnilo, da bo možno o obsegu skupnega pripadajočega zemljišča odločati šele, ko bo znan obseg posamičnega pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu N. 9.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081701
ZPotK-1 člen 20, 27, 29. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 18, 19. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 190, 193, 421, 425. ZIZ člen 135. ZPP člen 115.
ničnost kreditne pogodbe – potrošniška pogodba – dogovor o pristojnosti – uporaba prava – odstop terjatve – neupravičena obogatitev – odstop v izterjavo – cesija – nevtralnost dolžnikovega položaja – administrativna prepoved
Cesus v vsakem primeru proti prevzemniku ohrani enake ugovore in pravice, kot jih je imel proti odstopniku, pri čemer odstop v izterjavo ni nobena izjema.
Določba prvega odstavka 29. člena ZPotK-1 o potrebnem dovoljenju ministrstva za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja je nedvomno določba, od katere ni dovoljeno odstopanje z dogovorom strank, saj je v tretjem odstavku 27. člena ZPotK-1 določena ničnost kreditne pogodbe, ki jo sklene oseba brez potrebnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 6. člena Rim I pravilno uporabilo slovensko pravo.
Ker se terjatev (s cesijo) na prevzemnika prenese z vsemi stranskimi in akcesornimi pravicami (načelo cesionarjevega pravnega nasledstva in nevtralnosti dolžnikovega položaja), velja načeloma po prenosu terjatve tudi dogovor o pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060493
OZ člen 190. ZPP člen 212. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 12, 20, 20/2, 21.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni postavila trditev o količini dobavljene pitne vode, ki jo je upoštevala pri svojih izračunih, ni možen preizkus višine zahtevka, saj iz trditev tožeče stranke ni moč razbrati, kakšna količina pitne vode je bila upoštevana.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 50/1, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - sklep o postavitvi izvedenca - prekoračitev dane izvedenske naloge - izdelava več izvedenskih mnenj - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.
Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožnica za vlaganja ni imela soglasja toženke oziroma bi morala vedeti, da bi toženka nasprotovala vlaganjem, če bi za njih vedela, s stopnjo verjetnosti pa tožnica tudi ni izkazala, da so bila vlaganja koristna in še manj, da so bila nujna.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – razdružitev skupnega premoženja – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – nepravilen napotitveni sklep – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – zakonska domneva o enakih deležih – predhodno vprašanje
Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.
denarna kazen dolžniku – denarno kaznovanje stranke - zavlačevanje postopka - zloraba pravice
Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.
prodajna pogodba – pogodbena kazen – odgovornost za zamudo z izpolnitvijo obveznosti – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – nesorazmerno visoka pogodbena kazen – naknadna nemožnost izpolnitve
V skladu z 252. členom OZ ima sicer sodišče možnost pogodbeno kazen zmanjšati, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka, kar pa ne velja za konkretni primer. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno izhajalo iz okoliščin celotnega posla.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.
sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register - postopek s pritožbo - procesna legitimacija - udeleženec v postopku za vpis v sodni register - pravni interes - konkretizacija posega v pravico - pravni položaj delničarja
Pritožnik ni predlagatelj postopka niti subjekt vpisa. Zato bi moral izkazati, da je bil z izpodbijanim sklepom prizadet njegov pravni interes, njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
Zgolj dejstvo, da je pritožnik predsednik upravnega odbora in delničar subjekta vpisa samo po sebi pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes pritožnika kot delničarja subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov pravni položaj. Pritožnik kot predsednik upravnega odbora pa bi moral pojasniti, na kakšen način je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, ali izkazati, da je vložil pritožbo v imenu upravnega odbora.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – učinek izpodbijanja – relativna neučinkovitost dolžnikovih pravnih dejanj – plačilo po zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Plačil, ki so bila na račun spornih dveh terjatev opravljena 14. 7. 2016, glede na časovne meje pravnomočnosti niti v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Dejansko podlago izpodbijane sodbe namreč lahko tvorijo samo dejstva, ki so nastala in sta jih pravdni stranki navajali do zaključka glavne obravnave, v tem primeru torej do 4. 7. 2016.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - verjetno izkazan obstoj pravice
Ker je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki bi lahko v pravdnem postopku, v kolikor bi se izkazala za resnična, privedla do ugoditve njenemu zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na zarubljene predmete, prav tako pa je predlagala vsaj enega izmed možnih dokazov (svoje zaslišanje), njenega ugovora ni mogoče šteti kot neobrazloženega. Prav tako pa je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, to pa je takšna pravica, ki preprečuje izvršbo. Ali je dokaz, ki ga je ponudila v podkrepitev svojih trditev, sposoben dokazati utemeljenost teh trditev, pa ne glede na navedbe upnika v odgovoru na ugovor tretje ni predmet presoje v predmetnem postopku, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085171
ZPP člen 8, 186.
enotno sosporništvo – slaba vera – uporaba znaka
Skladno z določilom 186. člena ZPP se takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti na enak način za vse sospornike (enotni soporniki), ti štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Ker je tožeča stranka navedla, da sta toženca pri UIL skupaj vložila prijavo za registracijo blagovne znamke „x“ in proti obema zahtevala izbris te blagovne znamke, je ona tista, ki bi morala utemeljiti, da (ni)sta enotna sospornika, če je menila, da je to potrebno. Vendar tega ni storila. Zato tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker je enako kot tožeča stranka, oba toženca pač po materialnem pravu štelo kot enotna sospornika.
Tožeča stranka namreč v trditveni podlagi ni navedla nobene povezave med to svojo firmo in istoimenskim znakom, pod katerim naj bi tržila svoje storitve.
KZ-1 člen 245, 249, 249/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 150, 150/1, 150/1-3, 156.
davčna utajitev - pranje denarja - sporočanje zaupnih bančnih podatkov - izdaja odredbe - dokazni standardi - razlogi za sum - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - uvedba preiskave
Ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP je bil podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa.