Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.
pravica do združevanja – članstvo v lovski družini – prepoved dvojnega članstva – član druge lovske družine – društvo
Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah, še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom (enako odločba VSK Cp 73/2011).
cenitev nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - določitev drugega cenilca
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnilnega cenitvenega poročila pravilno ocenilo, da je sodna cenilka prepričljivo obrazložila razloge za drastično odstopanje v vrednosti cenitev, zlasti ob primerjavi s cenitvijo sodne cenilke N. M. v letu 2012, in prepričljivo odgovorila na pripombe dolžnika, ki s svojimi pripombami ni presegel laičnosti svojih navedb podatkov in ni podal argumentacije, ki bi sodišču povzročila dvom v pravilnost cenitve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za postavitev novega cenilca za ocenitev predmetnih nepremičnin.
pritožbena novota – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov
Tožnik premoženjske škode oziroma njene višine ni opredeljeval z zneskom 1.200,00 EUR, za katerega naj bi bilo vozilo na javni dražbi (v izvršilnem postopku) prodano. Ker je tovrstne trditve prvič podal šele na naroku dne 12.10.2016, opravljenem po delni razveljavitvi prve odločbe sodišča prve stopnje z dne 6.11.2015, so bile te podane prepozno in kot take ne morejo biti upoštevne. V tem oziru pa ni bistvena okoliščina, da je začel (tako pozno) navajati nižji znesek škode, ampak da je obseg le-te začel utemeljevati z drugimi (po njegovem mnenju) relevantnimi kriteriji (dejanske narave).
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4.
osebni stečaj – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – globa za izrečen prekršek – narava globe
Globa ne predstavlja take dajatve, iz katere se oblikuje tistih 4000,00 EUR davkov ali prispevkov, ki po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja mejo za obstoj domneve o zlorabi dolžnikove pravice do odpusta obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081701
ZPotK-1 člen 20, 27, 29. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 18, 19. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 190, 193, 421, 425. ZIZ člen 135. ZPP člen 115.
ničnost kreditne pogodbe – potrošniška pogodba – dogovor o pristojnosti – uporaba prava – odstop terjatve – neupravičena obogatitev – odstop v izterjavo – cesija – nevtralnost dolžnikovega položaja – administrativna prepoved
Cesus v vsakem primeru proti prevzemniku ohrani enake ugovore in pravice, kot jih je imel proti odstopniku, pri čemer odstop v izterjavo ni nobena izjema.
Določba prvega odstavka 29. člena ZPotK-1 o potrebnem dovoljenju ministrstva za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja je nedvomno določba, od katere ni dovoljeno odstopanje z dogovorom strank, saj je v tretjem odstavku 27. člena ZPotK-1 določena ničnost kreditne pogodbe, ki jo sklene oseba brez potrebnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 6. člena Rim I pravilno uporabilo slovensko pravo.
Ker se terjatev (s cesijo) na prevzemnika prenese z vsemi stranskimi in akcesornimi pravicami (načelo cesionarjevega pravnega nasledstva in nevtralnosti dolžnikovega položaja), velja načeloma po prenosu terjatve tudi dogovor o pristojnosti.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
družbena lastnina – pravica uporabe – lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – gradnja – originarna pridobite pravice uporabe
Na zemljišču v družbeni lastnini je bilo mogoče pridobiti pravico uporabe z gradnjo, če je graditelj na takšnem zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, ter z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, nato pa zgrajeni objekt tudi uporabljal.
Ker je tožnikov pravni prednik, ki je garažo leta 1972 prodal, pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil originarno, je odveč pritožbeni očitek, da ni razpolagal z ustrezno listino, ki bi mu sploh omogočila zemljiškoknjižni vpis. Bistveno je, da je njegova pravna naslednica ob uveljavitvi ZLNDL bila dejanska imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi navedenega zakona preoblikovala v lastninsko pravico.
Izpodbijani sklep se pravilno opira na utrjeno stališče sodne prakse, da neobstoj posesti predpostavlja prepričljivo izraženo opustitev tožničine volje, da uporablja stanovanje, in da bi bila ta izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da še uporablja stanovanje.
Sodišče ne sme dopustiti, da stranka pravdnega postopka s procesnimi sredstvi izigra prepovedi materialnega prava. Če je podlaga v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, je nedopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086739
ZKP člen 110, 110/1, 220, 224, 498. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - povračilo škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - lastninska pravica - domnevni oškodovanec - pravi lastnik
Ker so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženim denarjem (čeprav morda policija v postopku vračanja zaseženih predmetov oškodovancu ni ravnala povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine zanj. Škoda, kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti, mu namreč ni nastala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080249
OZ člen 346, 351, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 286.
najemno razmerje – najemnina – obratovalni stroški – zahtevek lastnika – zastaranje – zastaralni rok – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – odpust dolga
V primeru, ko lastnik dobaviteljem plača stroške, ki se nanašajo na stanovanje, oddano v najem (in ne gre za etažno lastnino), se najemnik ne more sklicevati na enoletni zastaralni rok do dobavitelja. Dolg izvorno namreč ni najemnikov, temveč lastnikov. Lastnikova zahteva do najemnika, da mu povrne znesek stroškov, ki jih je plačal dobaviteljem za najeto stanovanje, lahko temelji bodisi na najemni pogodbi bodisi na neupravičeni obogatitvi, v vsakem primeru pa je zastaralni rok pet let.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085171
ZPP člen 8, 186.
enotno sosporništvo – slaba vera – uporaba znaka
Skladno z določilom 186. člena ZPP se takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti na enak način za vse sospornike (enotni soporniki), ti štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Ker je tožeča stranka navedla, da sta toženca pri UIL skupaj vložila prijavo za registracijo blagovne znamke „x“ in proti obema zahtevala izbris te blagovne znamke, je ona tista, ki bi morala utemeljiti, da (ni)sta enotna sospornika, če je menila, da je to potrebno. Vendar tega ni storila. Zato tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker je enako kot tožeča stranka, oba toženca pač po materialnem pravu štelo kot enotna sospornika.
Tožeča stranka namreč v trditveni podlagi ni navedla nobene povezave med to svojo firmo in istoimenskim znakom, pod katerim naj bi tržila svoje storitve.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da so se v konkretnem primeru toženčeve študijske obveznosti zaključile šele z dnem podelitve magistrskega naziva. Pritožbeno sodišče šteje, da je toženec vse študijske obveznosti izpolnil pravočasno, in sicer z oddajo magistrske naloge 14. 8. 2006. Kar se je z oddano magistrsko nalogo dogajalo kasneje, namreč ni bilo več v njegovi domeni. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je toženec oddal magistrsko nalogo, ki je izpolnjevala vse standarde, potrebne za podelitev naziva.
Pravilna je odločitev sodišča, da je pri določitvi višine dolga potrebno izhajati iz dejansko prejetega zneska štipendije in ne iz revaloriziranega zneska. Čeprav je bil sicer slednji s pogodbo dogovorjen, pa iz samega določila ne izhaja način revalorizacije kot ga predvideva 372. člen OZ.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožnica za vlaganja ni imela soglasja toženke oziroma bi morala vedeti, da bi toženka nasprotovala vlaganjem, če bi za njih vedela, s stopnjo verjetnosti pa tožnica tudi ni izkazala, da so bila vlaganja koristna in še manj, da so bila nujna.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273. OZ člen 134, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrebnost odredbe - dokazni standard - nenadomestljiva škoda - ogroženost - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnih pravic
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, vendar le, če so za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 272. člena ZIZ.
V primeru začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev gre največkrat za začasne odredbe, katerih namen je zavarovati možnost kasnejše izvršbe (zavarovalne začasne odredbe). Pomen predpostavke potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ pa je v tem, da se začasno uredi sporno razmerje (regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe). Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bo sodno varstvo te terjatve ostalo brez pomena.
V konkretnem primeru bi sodišče lahko izdalo regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, s katero bi še pred izdajo sodbe odredilo toženi stranki, da sporni prispevek umakne s spletne strani, če bi ugotovilo, da po eventualni ugoditvi tožbenemu zahtevku, umik članka s spletne strani za tožečo stranko ne bi imel več pomena. Če bi lahko prišlo do takega zaključka, pomeni, da bi nastala predlagatelju nenadomestljiva škoda.
Nedvomno daje 134. člen OZ vsakemu pravico od sodišča zahtevati, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kršijo osebnostne pravice. O zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila po 134. členu OZ, bo sodišče moralo odločiti po predhodno izvedenem kontradiktornem postopku. Tožeči stranki je bila tudi že zagotovljena pravica do objave odgovora. Glede predlagane začasne odredbe, ki meri na takojšnje prenehanje kršitev z umikom objavljenega članka s spletne strani do izdaje sodbe o tožbenem zahtevku pa bi moral predlagatelj, zato da bi s predlogom uspel, podati konkretne trditve o pomembnih dejstvih, ki bi omogočale sodišču zaključek, da bo predlagatelju brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda in da posledično v okoliščinah konkretnega primera s sodbo o tožbenem zahtevku na podlagi 134. člena OZ ne bo mogel več doseči ustreznega sodnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060493
OZ člen 190. ZPP člen 212. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 12, 20, 20/2, 21.
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ni postavila trditev o količini dobavljene pitne vode, ki jo je upoštevala pri svojih izračunih, ni možen preizkus višine zahtevka, saj iz trditev tožeče stranke ni moč razbrati, kakšna količina pitne vode je bila upoštevana.
OZ člen 112, 333, 579, 583, 583/3. SPZ člen 92, 99, 227, 247.
vrnitvena tožba – rei vindicatio – dogovor o brezplačni uporabi tuje nepremičnine – prekarij – dovoljenje za brezplačno bivanje – osebna služnost stanovanja – časovno omejene pravice – trajno pogodbeno razmerje – nepreklicnost razmerja – odpoved trajnega pogodbenega razmerja
Prenehanje trajnih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas, je v dispoziciji strank. Trajno dolžniško razmerje, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko preneha z odpovedjo.
Sodna praksa kot pomembno okoliščino pri razločevanju v praksi pogosto zabrisane meje med prekarijem in dovoljenjem, ki je usmerjeno v nastanek osebne služnosti, upošteva npr. vlaganja v nepremičnino, ki kažejo na trajnost (in ne zgolj začasnost) in nepreklicnost razmerja.