dediči – dedna izjava – priglasitev k dedovanju – negativno stanje na transakcijskem računu – zmota dediča – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
S sklepom o dedovanju sodišče dedičem ničesar ne nalaga, zato je tudi iz tega razloga neutemeljen pritožbeni predlog, da sodišče poravnavo obveznosti do banke naloži tistemu, ki je negativno stanje povzročil. S sklepom o dedovanju se namreč le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem (ali/in volilojemnikom ali/in drugim osebam). Ne vsebuje pa nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti (214. člen ZD).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086017
ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1.
pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – dobra vera – pravica uporabe – odmera stroškov – obrazložitev odmere stroškov
Tožeča stranka je v zadostni meri navedla pravno odločilna dejstva v zvezi s priposestvovanjem lastninske pravice na sporni garaži.
Z dnem uveljavitve ZLNDL je postal lastnik nepremičnine dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini, kar ni bil vedno tisti, ki je bil vpisan kot imetnik pravice uporabe v zemljiški knjigi.
Sodna praksa je dopuščala, da je ob upoštevanju namena in dejanske uporabe prišlo do pravno učinkovitega prenosa pravice uporabe na tistega, ki je na primer ob vednosti in izrecnem dovoljenju pristojnih organov z vsemi dovoljenji oz. soglasji kot investitor zgradil objekt in ga nato uporabljal.
Obrazložitev odmene stroškov po posamičnih postavkah ni nujno potrebna, če je sodišče odmero pregledno in tako, da je mogoč njen preizkus, opravilo že v stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - verjetno izkazan obstoj pravice
Ker je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki bi lahko v pravdnem postopku, v kolikor bi se izkazala za resnična, privedla do ugoditve njenemu zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na zarubljene predmete, prav tako pa je predlagala vsaj enega izmed možnih dokazov (svoje zaslišanje), njenega ugovora ni mogoče šteti kot neobrazloženega. Prav tako pa je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, to pa je takšna pravica, ki preprečuje izvršbo. Ali je dokaz, ki ga je ponudila v podkrepitev svojih trditev, sposoben dokazati utemeljenost teh trditev, pa ne glede na navedbe upnika v odgovoru na ugovor tretje ni predmet presoje v predmetnem postopku, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086033
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja – prekluzija – pravočasnost navedb – prosta dokazna ocena – standard obrazložitve
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne more navesti, saj glede na dotedanji tek postopka ni pričakovati, da bi bili relevantni.
To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ne obravnava izrecno konkretne dokazne vrednosti vsakega izmed izvedenih dokazov, ne predstavlja vselej zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve 8. člena ZPP ali bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali brez dokazne vrednosti, sodba, ki takih dokazov izrecno ne ocenjuje, ni obremenjena z bistveno kršitvijo postopka niti z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086427
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - manjša asimetrija obraza - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice
Ugotovljena manjša asimetrija obraza ne nudi podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086911
URS člen 25. ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1, 343/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
pravica do pravnega sredstva – pritožba – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis vloge – pravilen podpis pravne osebe – zastopanje družbe – poslovodja – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe – pravni pouk o pravilnem podpisu pravne osebe – odločba Ustavnega sodišča – vnaprejšnje opozorilo v pravnem pouku
Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP.
Z neposrednim zaslišanjem izvedenca se namreč odstrani le vsakršen morebiten dvom v pravilnost in popolnost pisnega mnenja, ker pa toženec tega dvoma ni vzpostavil, izvedba dokaza z izvedenčevim neposrednim zaslišanjem ni bila potrebna.
Sklicevanje na predhodno ustaljeno prakso protipravnosti ne izključuje. Že toženkina specifikacija izkazuje, da javna sredstva niso bila porabljena za namene opravljanja tožničine dejavnosti. Številna darila ob vsaki priložnosti - bodisi učencem bodisi zaposlenim ali zunanjim sodelavcem - razne ugodnosti sodelujočim ob izvajanju izvenšolskih dejavnosti, pogostitve na sestankih, raznih srečanjih in piknikih, kar izpostavlja tudi prvo sodišče, ne kažejo le na neskrbno in negospodarno toženkino ravnanje, marveč niti niso v povezavi s tožničino dejavnostjo.
Tožnica je v kazenskem postopku vložila premoženjskopravni zahtevek, kar narekuje uporabo določbe 365. člena OZ o pretrganju zastaranja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – učinek izpodbijanja – relativna neučinkovitost dolžnikovih pravnih dejanj – plačilo po zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Plačil, ki so bila na račun spornih dveh terjatev opravljena 14. 7. 2016, glede na časovne meje pravnomočnosti niti v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Dejansko podlago izpodbijane sodbe namreč lahko tvorijo samo dejstva, ki so nastala in sta jih pravdni stranki navajali do zaključka glavne obravnave, v tem primeru torej do 4. 7. 2016.
Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – razdružitev skupnega premoženja – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – nepravilen napotitveni sklep – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – zakonska domneva o enakih deležih – predhodno vprašanje
Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.
pravna oseba – (ne)pravočasno uveljavljanje novih dejstev – prekluzija – vlaganje identičnega predloga za taksno oprostitev – trditveno in dokazno breme
Odločba FURS ne predstavlja novih, spremenjenih okoliščin, ki bi nastali po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2016, ki bi lahko predstavljala dejansko podlago novemu predlogu.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085594
URS člen 125. OZ člen 311. ZASP člen 157, 157/4, 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – nedopustnost razlikovanja med uporabniki – civilna kazen – predpravdni stroški – materialni pobot – procesni pobot – podredni ugovor – ravnanje v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS – načelo neodvisnosti sodstva – sodna praksa SEU – exceptio illegalis – plačilo DDV – povrnitev stroškov opomina po ZPreZP-1
Sodišče prve stopnje je odločalo o tožbenem zahtevku po tožbi in o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe. Odločitev je pritožbeno sodišče povzelo že v uvodnem delu obrazložitve. O procesnem pobotanju ni odločalo, saj je tožena stranka ugovor procesnega pobota postavila zgolj podredno - če se ugotovi, da do materialnopravnega pobota ni prišlo. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke ugasnila zaradi materialnopravnega pobota (311. člen OZ in nasl.), o podrednem ugovoru ni odločalo in tudi ni smelo odločati. Zato so pritožbene navedbe (s povzemanjem literature in sodne prakse), ki se nanašajo na procesni pobot, nerelevantne.
Pravica proizvajalcev je fonogramov enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
preživnina – mladoletni otrok – smrt preživninskega zavezanca – neprenosljiva obveznost – osebna obveznost – denarna obveznost – smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – poziv dedičem k prevzemu pravde
Prvo sodišče je po toženčevi smrti izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, to pa proti pokojnemu tožencu, kot je razvidno iz uvoda sklepa, ter ustavilo postopek. Iz izreka sklepa ni razvidno, zoper katere osebe kot toženo stranko (v tem primeru dediče umrlega toženca) se postopek nadaljuje. Odločitev je napačna, saj prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati zoper umrlo toženo stranko. V obsegu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zahtevek za preživnino za čas od vložitve tožbe do toženčeve smrti, je zahtevana preživnina denarna terjatev, zato je napačno stališče prvega sodišča, da gre tudi v tem delu za osebno obveznost pokojnega toženca.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060499
SZ-1 člen 111. ZPP člen 141, 142.
izselitev iz stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravni naslov za bivanje v tuji nepremičnini – vročanje sodnih pošiljk – fikcija vročitve – sporočanje naslova začasnega prebivališča sodišču – nevestno ravnanje stranke
Ker toženka pisanja ni dvignila, je bila sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku 29. 4. 2016. Toženka v pritožbi trdi, da vabila zaradi bolezni ni mogla osebno sprejeti. Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno na naslov, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo. Čeprav je vedela, da je sodišče pred tem enkrat že razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 26. 4. 2016, saj se je že takrat sodišču opravičila in navajala, da se zaradi zdravstvenih razlogov nahaja v L. (list. št. 26 spisa), pa ni sporočila svojega naslova začasnega bivanja, čeprav bi morala računati s tem, da ji bo sodišče ponovno vročalo sodna pisanja. Takšno nevestno ravnanje toženke, ki ni poskrbela za to, da bi ji sodišče lahko vročilo vabilo na glavno obravnavo, pa pomeni, da določbe ZPP o vročanju niso bile kršene.