USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086911
URS člen 25. ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1, 343/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
pravica do pravnega sredstva – pritožba – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis vloge – pravilen podpis pravne osebe – zastopanje družbe – poslovodja – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe – pravni pouk o pravilnem podpisu pravne osebe – odločba Ustavnega sodišča – vnaprejšnje opozorilo v pravnem pouku
Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086427
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - manjša asimetrija obraza - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice
Ugotovljena manjša asimetrija obraza ne nudi podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
upravnik – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni deli – funkcionalno zemljišče stavbe – strošek rednega vzdrževanja – zalaganje sredstev – neupravičena obogatitev – delitev stroškov upravljanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravnik na podlagi sklepa 3/4 etažnih lastnikov opravil asfaltiranje funkcionalnega dela zemljišče stavbe. Ker gre za redno vzdrževanje skupnega dela in je bila zadosti velika večina etažnih lastnikov, mora tožena stranka povrniti ustrezni del, kar je založil upravnik (30. člen SZ-1 in 190. člen OZ).
Z neposrednim zaslišanjem izvedenca se namreč odstrani le vsakršen morebiten dvom v pravilnost in popolnost pisnega mnenja, ker pa toženec tega dvoma ni vzpostavil, izvedba dokaza z izvedenčevim neposrednim zaslišanjem ni bila potrebna.
Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nedopustna gestija
Glede na trditveno podlago pravdnih strank je s stopnjo verjetnosti izkazano, da tožnica za vlaganja ni imela soglasja toženke oziroma bi morala vedeti, da bi toženka nasprotovala vlaganjem, če bi za njih vedela, s stopnjo verjetnosti pa tožnica tudi ni izkazala, da so bila vlaganja koristna in še manj, da so bila nujna.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – razdružitev skupnega premoženja – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – nepravilen napotitveni sklep – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – zakonska domneva o enakih deležih – predhodno vprašanje
Skupno premoženje je skupnost vseh premoženjskih pravic bivših partnerjev, zato je treba v pravdi za ugotovitev skupnega premoženja zajeti vse premoženje, ki je bilo pridobljeno tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti z delom.
Ni naloga nepravdnega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje tožbeni zahtevek. Sklep o napotitvi na pravdo je (procesna) odločitev, s katero nepravdno sodišče udeležencem le določi vlogo tožeče in tožene stranke v pravdi, oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, pa je prepuščena na pravdo napoteni stranki. V dispoziciji pritožnika je torej, za katero premoženje bo uveljavljal, da sodi v skupno premoženje. Če meni, da ga je nepravdno sodišče glede kakšnega premoženja zmotno napotilo na pravdo, v pravdi pač ne bo zahteval, naj sodišče ugotovi, da sodi v skupno premoženje.
denarna kazen dolžniku – denarno kaznovanje stranke - zavlačevanje postopka - zloraba pravice
Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.
sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register - postopek s pritožbo - procesna legitimacija - udeleženec v postopku za vpis v sodni register - pravni interes - konkretizacija posega v pravico - pravni položaj delničarja
Pritožnik ni predlagatelj postopka niti subjekt vpisa. Zato bi moral izkazati, da je bil z izpodbijanim sklepom prizadet njegov pravni interes, njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
Zgolj dejstvo, da je pritožnik predsednik upravnega odbora in delničar subjekta vpisa samo po sebi pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes pritožnika kot delničarja subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov pravni položaj. Pritožnik kot predsednik upravnega odbora pa bi moral pojasniti, na kakšen način je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, ali izkazati, da je vložil pritožbo v imenu upravnega odbora.
V primeru dogovora o ekskluzivnosti, kot ga vsebuje pogodba sklenjena med pravdnima strankama v letu 2005, gre za poseben dogovor pravdnih strank, ki pa ga tako kot je bil dogovorjen in kot sta ga pravdni stranki izpolnjevali, molče ni bilo mogoče podaljšati. V tem primeru bi bilo kršeno načelo enakopravnosti pogodbenih strank, kot tudi načelo ekvivalence, pravičnosti in ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude, saj bi tožena stranka morala svoje olje prodajati le tožeči stranki in le toliko kot bi ta naročila, pri čemer pa tožeča stranka do tožene stranke, razen plačila, ne bi imela nikakršne obveznosti glede količin kupljenega olja, saj niti minimalne letne količine, ki bi jih bila dolžna odkupovati tožeča stranka, v pogodbi niso bile dogovorjene.
Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek iz naslova vtoževane pogodbene kazni za leto 2006, 2007 in 2008 zaradi zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba in da gre za gospodarsko pogodbo ter da terjatve iz gospodarske pogodbe zastarajo v treh letih. Pri tem je sodišče prve stopnje res spregledalo, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni odškodninska terjatev, za katere zastaranje pa je v 352. členu OZ prav tako določen rok treh let, ki prične teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za povzročitelja. V vsakem primeru pa ta terjatev zastara v petih letih odkar je škoda nastala.
KZ-1 člen 245, 249, 249/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 150, 150/1, 150/1-3, 156.
davčna utajitev - pranje denarja - sporočanje zaupnih bančnih podatkov - izdaja odredbe - dokazni standardi - razlogi za sum - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - uvedba preiskave
Ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP je bil podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086722
ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 210 – 213.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – dokazni standard verjetnosti – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivna nevarnost – odtujitev in obremenitev nepremičnine – zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – zunajzakonska skupnost
Dediči na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča niso vezani. V tožbi lahko zajamejo tudi druga, med njimi sporna dejstva, in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.
Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni navedbe katere stranke so verjetnejše.
Za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nedenarno terjatev, zadošča izkaz objektivne nevarnosti, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Z objavo oglasa zaradi prodaje nepremičnine je izkazana ne le objektivna, ampak tudi subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve tožnikov – to je, da dosežejo dedovanje dela te nepremičnine.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba – pogodbena kazen – odgovornost za zamudo z izpolnitvijo obveznosti – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – nesorazmerno visoka pogodbena kazen – naknadna nemožnost izpolnitve
V skladu z 252. členom OZ ima sicer sodišče možnost pogodbeno kazen zmanjšati, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka, kar pa ne velja za konkretni primer. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno izhajalo iz okoliščin celotnega posla.
dediči – dedna izjava – priglasitev k dedovanju – negativno stanje na transakcijskem računu – zmota dediča – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
S sklepom o dedovanju sodišče dedičem ničesar ne nalaga, zato je tudi iz tega razloga neutemeljen pritožbeni predlog, da sodišče poravnavo obveznosti do banke naloži tistemu, ki je negativno stanje povzročil. S sklepom o dedovanju se namreč le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem (ali/in volilojemnikom ali/in drugim osebam). Ne vsebuje pa nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti (214. člen ZD).
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273. OZ člen 134, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrebnost odredbe - dokazni standard - nenadomestljiva škoda - ogroženost - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnih pravic
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, vendar le, če so za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 272. člena ZIZ.
V primeru začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev gre največkrat za začasne odredbe, katerih namen je zavarovati možnost kasnejše izvršbe (zavarovalne začasne odredbe). Pomen predpostavke potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ pa je v tem, da se začasno uredi sporno razmerje (regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe). Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bo sodno varstvo te terjatve ostalo brez pomena.
V konkretnem primeru bi sodišče lahko izdalo regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, s katero bi še pred izdajo sodbe odredilo toženi stranki, da sporni prispevek umakne s spletne strani, če bi ugotovilo, da po eventualni ugoditvi tožbenemu zahtevku, umik članka s spletne strani za tožečo stranko ne bi imel več pomena. Če bi lahko prišlo do takega zaključka, pomeni, da bi nastala predlagatelju nenadomestljiva škoda.
Nedvomno daje 134. člen OZ vsakemu pravico od sodišča zahtevati, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kršijo osebnostne pravice. O zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila po 134. členu OZ, bo sodišče moralo odločiti po predhodno izvedenem kontradiktornem postopku. Tožeči stranki je bila tudi že zagotovljena pravica do objave odgovora. Glede predlagane začasne odredbe, ki meri na takojšnje prenehanje kršitev z umikom objavljenega članka s spletne strani do izdaje sodbe o tožbenem zahtevku pa bi moral predlagatelj, zato da bi s predlogom uspel, podati konkretne trditve o pomembnih dejstvih, ki bi omogočale sodišču zaključek, da bo predlagatelju brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda in da posledično v okoliščinah konkretnega primera s sodbo o tožbenem zahtevku na podlagi 134. člena OZ ne bo mogel več doseči ustreznega sodnega varstva.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086033
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja – prekluzija – pravočasnost navedb – prosta dokazna ocena – standard obrazložitve
Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne more navesti, saj glede na dotedanji tek postopka ni pričakovati, da bi bili relevantni.
To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ne obravnava izrecno konkretne dokazne vrednosti vsakega izmed izvedenih dokazov, ne predstavlja vselej zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve 8. člena ZPP ali bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali brez dokazne vrednosti, sodba, ki takih dokazov izrecno ne ocenjuje, ni obremenjena z bistveno kršitvijo postopka niti z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5.
neprava obnova – združitev kazni – predlog za nepravo obnovo – opredelitev nasprotne stranke glede združitve kazni
Če je predlog za nepravo obnovo utemeljen in podan s strani upravičenega predlagatelja, je sodišče v predlogu navedene pravnomočne sodbe v odločbi o kazni dolžno spremeniti ter obsojencu izreči enotno kazen, tudi če se nasprotna stranka z združitvijo ne strinja.