STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060499
SZ-1 člen 111. ZPP člen 141, 142.
izselitev iz stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravni naslov za bivanje v tuji nepremičnini – vročanje sodnih pošiljk – fikcija vročitve – sporočanje naslova začasnega prebivališča sodišču – nevestno ravnanje stranke
Ker toženka pisanja ni dvignila, je bila sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku 29. 4. 2016. Toženka v pritožbi trdi, da vabila zaradi bolezni ni mogla osebno sprejeti. Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo vročeno na naslov, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo. Čeprav je vedela, da je sodišče pred tem enkrat že razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 26. 4. 2016, saj se je že takrat sodišču opravičila in navajala, da se zaradi zdravstvenih razlogov nahaja v L. (list. št. 26 spisa), pa ni sporočila svojega naslova začasnega bivanja, čeprav bi morala računati s tem, da ji bo sodišče ponovno vročalo sodna pisanja. Takšno nevestno ravnanje toženke, ki ni poskrbela za to, da bi ji sodišče lahko vročilo vabilo na glavno obravnavo, pa pomeni, da določbe ZPP o vročanju niso bile kršene.
KZ-1 člen 245, 249, 249/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 150, 150/1, 150/1-3, 156.
davčna utajitev - pranje denarja - sporočanje zaupnih bančnih podatkov - izdaja odredbe - dokazni standardi - razlogi za sum - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - uvedba preiskave
Ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP je bil podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa.
upravnik – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni deli – funkcionalno zemljišče stavbe – strošek rednega vzdrževanja – zalaganje sredstev – neupravičena obogatitev – delitev stroškov upravljanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravnik na podlagi sklepa 3/4 etažnih lastnikov opravil asfaltiranje funkcionalnega dela zemljišče stavbe. Ker gre za redno vzdrževanje skupnega dela in je bila zadosti velika večina etažnih lastnikov, mora tožena stranka povrniti ustrezni del, kar je založil upravnik (30. člen SZ-1 in 190. člen OZ).
ZVEtL člen 26. ZNP člen 8. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – prekinitev postopka – pripadajoče zemljišče – predhodno vprašanje
Sodišče mora najprej pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo sodišče obravnava. Takšno tehtanje je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo. Ustrezno je pojasnilo, da bo možno o obsegu skupnega pripadajočega zemljišča odločati šele, ko bo znan obseg posamičnega pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu N. 9.
V primeru dogovora o ekskluzivnosti, kot ga vsebuje pogodba sklenjena med pravdnima strankama v letu 2005, gre za poseben dogovor pravdnih strank, ki pa ga tako kot je bil dogovorjen in kot sta ga pravdni stranki izpolnjevali, molče ni bilo mogoče podaljšati. V tem primeru bi bilo kršeno načelo enakopravnosti pogodbenih strank, kot tudi načelo ekvivalence, pravičnosti in ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude, saj bi tožena stranka morala svoje olje prodajati le tožeči stranki in le toliko kot bi ta naročila, pri čemer pa tožeča stranka do tožene stranke, razen plačila, ne bi imela nikakršne obveznosti glede količin kupljenega olja, saj niti minimalne letne količine, ki bi jih bila dolžna odkupovati tožeča stranka, v pogodbi niso bile dogovorjene.
Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek iz naslova vtoževane pogodbene kazni za leto 2006, 2007 in 2008 zaradi zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba in da gre za gospodarsko pogodbo ter da terjatve iz gospodarske pogodbe zastarajo v treh letih. Pri tem je sodišče prve stopnje res spregledalo, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni odškodninska terjatev, za katere zastaranje pa je v 352. členu OZ prav tako določen rok treh let, ki prične teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za povzročitelja. V vsakem primeru pa ta terjatev zastara v petih letih odkar je škoda nastala.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086722
ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 210 – 213.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – dokazni standard verjetnosti – pogoji za izdajo začasne odredbe – objektivna nevarnost – odtujitev in obremenitev nepremičnine – zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – zunajzakonska skupnost
Dediči na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča niso vezani. V tožbi lahko zajamejo tudi druga, med njimi sporna dejstva, in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.
Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni navedbe katere stranke so verjetnejše.
Za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nedenarno terjatev, zadošča izkaz objektivne nevarnosti, da bo brez izdane začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Z objavo oglasa zaradi prodaje nepremičnine je izkazana ne le objektivna, ampak tudi subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve tožnikov – to je, da dosežejo dedovanje dela te nepremičnine.
nujna pot – dovolitev nujne poti – stroški vzpostavitve nujne poti – višina primernega nadomestila – dokazni sklep
Pri določanju nadomestila je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve ali razširitve nujne poti, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.
Sodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1.
Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno obsodbo, bi ji moralo za prej storjeno in obravnavano kaznivo dejanje določiti enotno kazen po 53. členu KZ-1 ter določiti novo preizkusno dobo (četrti odstavek 59. člena KZ-1).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 50/1, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - sklep o postavitvi izvedenca - prekoračitev dane izvedenske naloge - izdelava več izvedenskih mnenj - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.
stroški postopka – sodna določitev meje – plačilo izvedenca geodetske stroke – upravni postopek – katastrska meja
Prvostopenjsko sodišče je glede skupnih stroškov postopka za plačilo izvedenca geodetske stroke pravilno sklenilo, da so jih dolžni nositi predlagatelja in nasprotni udeleženec vsak do 1/2, upoštevaje odločitev prvostopenjskega sodišča v meritornem sklepu o določitvi meje, v katerem je po kriteriju pravične ocene mejo določilo tako, da je sporni mejni prostor v celotni dolžini razpolovilo.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081730
SPZ člen 223. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 19.
priposestvovanje – stvarna služnost – služnost vožnje – osvoboditev služnosti – zastaranje služnosti – izrek sodbe– opis vsebine služnosti – določenost poteka služnosti poti
Toženec je tožnici prepovedal uporabo poti v letu 2009, tožnica je predmetno tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev in varstvo služnostne pravice vložila 30. 6. 2011, zato ni prišlo do takoimenovane osvoboditve služnosti.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek sodbe nepopoln oziroma nedorečen, ker niso navedeni vsi parametri, ki bi točno določali potek služnostne poti. Z v izreku izpodbijane sodbe opisanim potekom služnostne poti z opredelitvijo širine in dolžine poti, ki poteka vzdolž vzhodne meje, od javne ceste proti severu, je zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa (19. člen ZZK-1), še zlasti, ker gre za obstoječo traso, ki je strankama znana.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081691
OZ člen 299, 299/2, 378, 619. ZPP člen 214, 215, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – izvedba strojne inštalacije v hiši – dokazno breme za višino vtoževane terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za narok – nagrada za postopek – neprerekana dejstva – materialno procesno vodstvo
Neprerekanih dejstev sodišče ne sme razčiščevati po uradni dolžnosti, razen v primeru nedovoljenih razpolaganj strank.
Za ponovljeni postopek se prizna le nagrada za narok po tar. št. 3102 v znesku 571,60 EUR, nagrada za postopek pa ne (četrti odstavek opombe 3 ZOdvT).
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5.
neprava obnova – združitev kazni – predlog za nepravo obnovo – opredelitev nasprotne stranke glede združitve kazni
Če je predlog za nepravo obnovo utemeljen in podan s strani upravičenega predlagatelja, je sodišče v predlogu navedene pravnomočne sodbe v odločbi o kazni dolžno spremeniti ter obsojencu izreči enotno kazen, tudi če se nasprotna stranka z združitvijo ne strinja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.
URS člen 22, 23, 23/1, 33, 158. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 225, 226. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nenadomestna dejanja - nadomestna dejanja - izrek denarne kazni - pravnomočna sodba - načelo ne bis in idem - učinki pravnomočnosti - dokazovanje dejstev
Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).
Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.
Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.
SPZ člen 37, 37/1, 88,89. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 302, 302/1.
določitev nujne poti - kriterij nujnosti - normalno koriščenje nepremičnine za namen, za katerega se uporablja - specifične lastnosti gospodujoče nepremičnine - načelo sorazmernosti - predhodno vprašanje lastništva gospodujočega in služečega zemljišča - spor o lastništvu nepremičnin - prekinitev nepravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
Izguba kakšnega parkirnega prostora na strani nasprotnih udeležencev v razmerju do onemogočene uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi na strani predlagatelja (ob pogoju obstoja njegove lastninske pravice na gospodujočem delu zemljišča), ne predstavlja nesorazmernega posega. Zaradi izgube kakšnega parkirnega prostora namreč ni mogoče predlagatelju onemogočiti uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - gibalna omejenost
Dolžnik ima, kot je razbrati iz predložene zdravstvene dokumentacije, sicer resne zdravstvene težave s koleni, kar ga nedvomno ovira pri iskanju zaposlitve. Vendar pa ne gre prezreti, da je še mlad in je pričakovati, da se bodo njegove težave s koleni z operativnimi posegi ublažile, tako da bo kakšno delo vendarle sposoben opravljati in tako vsaj delno poplačati svoje dolgove.
sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register - postopek s pritožbo - procesna legitimacija - udeleženec v postopku za vpis v sodni register - pravni interes - konkretizacija posega v pravico - pravni položaj delničarja
Pritožnik ni predlagatelj postopka niti subjekt vpisa. Zato bi moral izkazati, da je bil z izpodbijanim sklepom prizadet njegov pravni interes, njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
Zgolj dejstvo, da je pritožnik predsednik upravnega odbora in delničar subjekta vpisa samo po sebi pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes pritožnika kot delničarja subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov pravni položaj. Pritožnik kot predsednik upravnega odbora pa bi moral pojasniti, na kakšen način je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, ali izkazati, da je vložil pritožbo v imenu upravnega odbora.
denarna kazen dolžniku – denarno kaznovanje stranke - zavlačevanje postopka - zloraba pravice
Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.