V primeru dogovora o ekskluzivnosti, kot ga vsebuje pogodba sklenjena med pravdnima strankama v letu 2005, gre za poseben dogovor pravdnih strank, ki pa ga tako kot je bil dogovorjen in kot sta ga pravdni stranki izpolnjevali, molče ni bilo mogoče podaljšati. V tem primeru bi bilo kršeno načelo enakopravnosti pogodbenih strank, kot tudi načelo ekvivalence, pravičnosti in ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude, saj bi tožena stranka morala svoje olje prodajati le tožeči stranki in le toliko kot bi ta naročila, pri čemer pa tožeča stranka do tožene stranke, razen plačila, ne bi imela nikakršne obveznosti glede količin kupljenega olja, saj niti minimalne letne količine, ki bi jih bila dolžna odkupovati tožeča stranka, v pogodbi niso bile dogovorjene.
Utemeljeno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek iz naslova vtoževane pogodbene kazni za leto 2006, 2007 in 2008 zaradi zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba in da gre za gospodarsko pogodbo ter da terjatve iz gospodarske pogodbe zastarajo v treh letih. Pri tem je sodišče prve stopnje res spregledalo, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni odškodninska terjatev, za katere zastaranje pa je v 352. členu OZ prav tako določen rok treh let, ki prične teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za povzročitelja. V vsakem primeru pa ta terjatev zastara v petih letih odkar je škoda nastala.
stroški postopka – sodna določitev meje – plačilo izvedenca geodetske stroke – upravni postopek – katastrska meja
Prvostopenjsko sodišče je glede skupnih stroškov postopka za plačilo izvedenca geodetske stroke pravilno sklenilo, da so jih dolžni nositi predlagatelja in nasprotni udeleženec vsak do 1/2, upoštevaje odločitev prvostopenjskega sodišča v meritornem sklepu o določitvi meje, v katerem je po kriteriju pravične ocene mejo določilo tako, da je sporni mejni prostor v celotni dolžini razpolovilo.
nujna pot – dovolitev nujne poti – stroški vzpostavitve nujne poti – višina primernega nadomestila – dokazni sklep
Pri določanju nadomestila je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve ali razširitve nujne poti, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085171
ZPP člen 8, 186.
enotno sosporništvo – slaba vera – uporaba znaka
Skladno z določilom 186. člena ZPP se takrat, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti na enak način za vse sospornike (enotni soporniki), ti štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Ker je tožeča stranka navedla, da sta toženca pri UIL skupaj vložila prijavo za registracijo blagovne znamke „x“ in proti obema zahtevala izbris te blagovne znamke, je ona tista, ki bi morala utemeljiti, da (ni)sta enotna sospornika, če je menila, da je to potrebno. Vendar tega ni storila. Zato tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker je enako kot tožeča stranka, oba toženca pač po materialnem pravu štelo kot enotna sospornika.
Tožeča stranka namreč v trditveni podlagi ni navedla nobene povezave med to svojo firmo in istoimenskim znakom, pod katerim naj bi tržila svoje storitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086427
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - skaženost - duševne bolečine zaradi skaženosti - manjša asimetrija obraza - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice
Ugotovljena manjša asimetrija obraza ne nudi podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - verjetno izkazan obstoj pravice
Ker je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki bi lahko v pravdnem postopku, v kolikor bi se izkazala za resnična, privedla do ugoditve njenemu zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na zarubljene predmete, prav tako pa je predlagala vsaj enega izmed možnih dokazov (svoje zaslišanje), njenega ugovora ni mogoče šteti kot neobrazloženega. Prav tako pa je tretja v ugovoru navedla dejstva, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, to pa je takšna pravica, ki preprečuje izvršbo. Ali je dokaz, ki ga je ponudila v podkrepitev svojih trditev, sposoben dokazati utemeljenost teh trditev, pa ne glede na navedbe upnika v odgovoru na ugovor tretje ni predmet presoje v predmetnem postopku, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5.
neprava obnova – združitev kazni – predlog za nepravo obnovo – opredelitev nasprotne stranke glede združitve kazni
Če je predlog za nepravo obnovo utemeljen in podan s strani upravičenega predlagatelja, je sodišče v predlogu navedene pravnomočne sodbe v odločbi o kazni dolžno spremeniti ter obsojencu izreči enotno kazen, tudi če se nasprotna stranka z združitvijo ne strinja.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273. OZ člen 134, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrebnost odredbe - dokazni standard - nenadomestljiva škoda - ogroženost - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnih pravic
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, vendar le, če so za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 272. člena ZIZ.
V primeru začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev gre največkrat za začasne odredbe, katerih namen je zavarovati možnost kasnejše izvršbe (zavarovalne začasne odredbe). Pomen predpostavke potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ pa je v tem, da se začasno uredi sporno razmerje (regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe). Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bo sodno varstvo te terjatve ostalo brez pomena.
V konkretnem primeru bi sodišče lahko izdalo regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, s katero bi še pred izdajo sodbe odredilo toženi stranki, da sporni prispevek umakne s spletne strani, če bi ugotovilo, da po eventualni ugoditvi tožbenemu zahtevku, umik članka s spletne strani za tožečo stranko ne bi imel več pomena. Če bi lahko prišlo do takega zaključka, pomeni, da bi nastala predlagatelju nenadomestljiva škoda.
Nedvomno daje 134. člen OZ vsakemu pravico od sodišča zahtevati, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kršijo osebnostne pravice. O zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila po 134. členu OZ, bo sodišče moralo odločiti po predhodno izvedenem kontradiktornem postopku. Tožeči stranki je bila tudi že zagotovljena pravica do objave odgovora. Glede predlagane začasne odredbe, ki meri na takojšnje prenehanje kršitev z umikom objavljenega članka s spletne strani do izdaje sodbe o tožbenem zahtevku pa bi moral predlagatelj, zato da bi s predlogom uspel, podati konkretne trditve o pomembnih dejstvih, ki bi omogočale sodišču zaključek, da bo predlagatelju brez izdane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda in da posledično v okoliščinah konkretnega primera s sodbo o tožbenem zahtevku na podlagi 134. člena OZ ne bo mogel več doseči ustreznega sodnega varstva.
Že iz poteka predkazenskega postopka je razvidno, da policija davčnega postopka ni izrabila za svoje potrebe in da ni bil povod za začetek predkazenskega postopka zoper obdolženca.
V ustavno sodni praksi je bilo že nekajkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo na davčni postopek ne razteza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086729
OZ člen 936. ZPP člen 458.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti – neplačani obroki premije – odsvojitev zavarovanega vozila – prenehanje zavarovalne pogodbe – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pritožbenim nestrinjanjem z ugotovitvama, da toženka tožnice ni obvestila o odsvojitvi zavarovanega vozila in ji tudi ni predlagala prenehanja zavarovalne pogodbe, kakor tudi s sklicevanjem na listine, ki jih je toženka predložila sodišču prve stopnje, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Iz dejstva, da je toženka zavarovano vozilo v času trajanja zavarovalne pogodbe odsvojila, ne izhaja zaključek o prenehanju zavarovalne pogodbe.
SPZ člen 37, 37/1, 88,89. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 302, 302/1.
določitev nujne poti - kriterij nujnosti - normalno koriščenje nepremičnine za namen, za katerega se uporablja - specifične lastnosti gospodujoče nepremičnine - načelo sorazmernosti - predhodno vprašanje lastništva gospodujočega in služečega zemljišča - spor o lastništvu nepremičnin - prekinitev nepravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
Izguba kakšnega parkirnega prostora na strani nasprotnih udeležencev v razmerju do onemogočene uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi na strani predlagatelja (ob pogoju obstoja njegove lastninske pravice na gospodujočem delu zemljišča), ne predstavlja nesorazmernega posega. Zaradi izgube kakšnega parkirnega prostora namreč ni mogoče predlagatelju onemogočiti uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – uporaba zemljišča
Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – učinek izpodbijanja – relativna neučinkovitost dolžnikovih pravnih dejanj – plačilo po zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Plačil, ki so bila na račun spornih dveh terjatev opravljena 14. 7. 2016, glede na časovne meje pravnomočnosti niti v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Dejansko podlago izpodbijane sodbe namreč lahko tvorijo samo dejstva, ki so nastala in sta jih pravdni stranki navajali do zaključka glavne obravnave, v tem primeru torej do 4. 7. 2016.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pristojnost sodišča po uradni dolžnosti ugotavljati predkaznovanost dolžnika – obvestilo upravitelja – ugovor proti odpustu obveznosti
Med tekom preizkusnega obdobja prvostopenjsko sodišče nima pristojnosti po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja ovir za odpust obveznosti in s tem pogojev za zavrnitev dolžnikovega predloga za odpust obveznosti še pred potekom preizkusnega obdobja. ZFPPIPP daje možnost uveljavljanja zakonskih ovir za odpust obveznosti v času teka preizkusnega obdobja le z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga lahko vloži upnik ali upravitelj.
USTAVNO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080255
URS člen 2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1, 243, 243/2, 243/2-1. OZ člen 39, 39/4, 378. ZSKZ člen 14, 14/3, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izbrisna tožba – materialnopravna neveljavnost vknjižbe – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zemljiškoknjižno dovolilo – razpolagalni pravni posel – neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – posadna listina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originalna pridobitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki – lastninjenje nezazidanih stavbnih zemljišč – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZJS – predpostavke za pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZSKZ
Pravilno je stališče, da neobstoj podlage zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega pravnega posla pomeni njegovo ničnost (četrti odstavek 39. člena OZ) in da je vknjižba na podlagi takega dovolila materialnopravno neveljavna. ZZK-1 v 243. členu, v katerem ureja izbrisno tožbo zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe, med primeri izbrisne tožbe izrecno ne predvideva enakega položaja, kot je obravnavani, a je pravilen argument izpodbijane sodbe, da gre za položaj, primerljiv s položajem iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1.
dediči – dedna izjava – priglasitev k dedovanju – negativno stanje na transakcijskem računu – zmota dediča – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
S sklepom o dedovanju sodišče dedičem ničesar ne nalaga, zato je tudi iz tega razloga neutemeljen pritožbeni predlog, da sodišče poravnavo obveznosti do banke naloži tistemu, ki je negativno stanje povzročil. S sklepom o dedovanju se namreč le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem (ali/in volilojemnikom ali/in drugim osebam). Ne vsebuje pa nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti (214. člen ZD).
Sodišče prve stopnje v odločbi o pogojni obsodbi ni uporabilo četrtega odstavka 59. člena KZ-1 in drugega odstavka 60. člena KZ-1. S tem je v škodo obdolženke prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in napravilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena KZ-1.
Ker se sodišče prve stopnje ni odločilo za preklic pogojne obsodbe in je obdolženki izreklo novo pogojno obsodbo, bi ji moralo za prej storjeno in obravnavano kaznivo dejanje določiti enotno kazen po 53. členu KZ-1 ter določiti novo preizkusno dobo (četrti odstavek 59. člena KZ-1).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 50/1, 51, 51/1.
nagrada izvedenca - sklep o postavitvi izvedenca - prekoračitev dane izvedenske naloge - izdelava več izvedenskih mnenj - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.
URS člen 22, 23, 23/1, 33, 158. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 225, 226. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nenadomestna dejanja - nadomestna dejanja - izrek denarne kazni - pravnomočna sodba - načelo ne bis in idem - učinki pravnomočnosti - dokazovanje dejstev
Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).
Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.
Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.
Tožnica od toženca uveljavlja, kar je plačala po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2902/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 4243/2010, ki je bila z odločbo revizijskega sodišča II Ips 247/2011 razveljavljena in pritožbenemu sodišču vrnjena v ponovno odločanje, ki je v novem odločanju z odločbo I Cp 81/2015 potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani po temelju, razveljavilo pa je odločitev po višini. Ob tem, ko je višina terjatve še vedno sporna, tožnica ne more opirati tožbenega zahtevka na splošno pravilo o neupravičeni obogatitvi in trditvi, da je odpadla pravna podlaga za njeno plačilo.