241.

VSL sklep R 285/2006

1.6.2006

civilno procesno pravo

VSL52635

ZPP člen 19, 24, 30, 32, 44, 19, 24, 30, 32, 44.

spor o pristojnosti - stvarna pristojnost

Po 2. odstavku 19. člena ZPP se lahko po uradni dolžnosti okrožno sodišče izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, to je le do vročitve tožbe toženi stranki. Predhoden preizkus tožbe z vročitvijo tožbe toženi stranki je bil sicer res opravljen že pred O.s. na V., vendar je s tem že izčrpan in se zato okrožno sodišče ne more več sklicevati na svojo nepristojnost.

 

243.

VDS sklep R 13/2006

13.3.2006

DELOVNO PRAVO

VDS03487

ZPP člen 19, 19. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-č, 7, 5, 5/1, 5/1-č, 7.

stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - upravni postopek

Toženec - ZZZS - je v postopku izrednega nadzora zoper tožnika -

izvajalaca zdravstvenih storitev (zdravnika) - izdal končni

zapis. Navedeni zapis predstavlja konkretni upravni akt, ki ga je

izdal toženec pri izvrševanju javnih pooblastil, zoper katerega

je skladno s 18. in 19. členom Pravilnika o nadzorih ZZZS

dopustno sodno varstvo. Za tak spor je stvarno pristojno Upravno

sodišče. Ne gre za socialni spor, saj tožnik ne izpodbija

dokončne odločbe zavoda v zvezi s priznanjem pravic iz obveznega

zdravstvnega zavarovanja, niti za delovni spor, čeprav tožnik

navaja, da zaradi ugototvitev nadzorne komisije o ugotovljenih

nepravilnostih, toženec tožniku ni podaljšal PZ, sklenjene za

določen čas.

 

245.

VSL sklep R 27/2006

18.1.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50780

ZIZ člen 171, 171/2, 171, 171/2.

krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristop k izvršbi

Pogoj, da lahko pride do pristopa ene izvršilne zadeve k drugi, je,

da sta izdana dva sklepa o izvršbi, in sicer na isto nepremičnino

dolžnika, pri čemer pristopi upnik, za čigar terjatev je sodišče

pozneje izdalo sklep o izvršbi, k zadevi, v kateri je bil sklep o

izvršbi izdan pred tem. V obravnavani zadevi je bil pred Okrajnim

sodiščem v Domžalah že izdan sklep o izvršbi na dolžnikovo

nepremičnino, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pa je bil res vložen

predlog za izvršbo na isto dolžnikovo nepremičnino, vendar Okrajno

sodišče v Ljubljani še ni izdalo sklepa o izvršbi, zato pogoji,

potrebni za odločitev o pristopu k že začeti izvršbi, niso

izpolnjeni.

 

247.

VDS sklep R 45/2005

15.12.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03388

ZPP člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 8, 8/2, 5, 5/1, 8, 8/2.

krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost

Po 2. odst. 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti

izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče

izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.

Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je torej v

sedanjem ZPP izredno omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno

pristojnost, časovno pa je omejen na fazo predhodnega preizkusa

tožbe, torej na čas, preden je tožba poslana tožencu v odgovor. Glede

na sistematiko vseh členov ZPP se faza preizkusa tožbe konča tedaj,

ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu, ne pa že tedaj, ko sodnik

odredi, da se toženi stranki tožba vroči oziroma, ko je sodno pisanje

zaradi vročitve tožbe toženi stranki izročeno pošti. Očitno je

zakonodajalec štel določbe o krajevni pristojnosti za določbe, ki

služijo predvsem uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve

postopka, zato je tudi omejil odločanje o krajevni pristojnosti po

uradni dolžnosti.

 

249.

VSL sklep I R 28/2005

13.10.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL06218

ZPUZSO člen 7, 8, 7, 8. ZS člen 114, 114/1, 114/1-20, 114/2, 114, 114/1, 114/1-20, 114/2.

spor o pristojnosti

Občina Polhov Gradec sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v

Ljubljani.

 

251.

VSL sklep R 405/2005

21.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51352

ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.

krajevna pristojnost - spor o pristojnosti

Za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o

postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine

ter o območjih občin (Ur. List SRS, št. 28/80, s kasnejimi

spremembami in dopolnitvami). Ker iz podatkov republiške geodetske

uprave izhaja, da je bilo naselje H. v skladu z navedenim zakonom del

občine D., je za odločanje v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno

Okrajno sodišče v D.

 

253.

VSL sklep R 721/2005

29.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51314

ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/1, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/1, 52, 52/1, 52/3.

krajevna pristojnost

Po določbi 2. odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni

dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, če je kakšno

drugo sodišče izključno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

tožbe. V predmetnem sporu tožeča stranka regresno zahteva od tožene

stranke - zavarovanca iz pogodbe za zavarovanje avtomobilske

odgovornosti zaradi izgube zavarovalnih pravic plačilo denarnega

zneska odškodnine, ki ga je plačala oškodovancu za škodo povzročeno v

prometni nezgodi, ki jo je povzročila tožena stranka. Za spore o

regresnih odškodninskih zahtevkih zavarovalnice proti regresnim

dolžnikom pa ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti, temveč

izbirno pristojnost in sicer ali splošno pristojnost po toženčevem

prebivališču (člena 46/1 in 46/2 ZPP v zvezi s členom 47/1) ali pa po

kraju storitve škodnega dejanja oziroma nastanka škodnih posledic

(člen 52/1 v zvezi s členom 52/3 ZPP). Okrajno sodišče v L.

se ob povedanem ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za

krajevno nepristojno in zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v

T., temveč bi moralo tožbo vročiti tožencu, ki lahko edini

ugovarja krajevni pristojnosti v predmetnem sporu najkasneje

v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (člen 22/1

ZPP). Zato je še naprej krajevno pristojno za odločanje v

tem sporu.

 

255.

VDS sklep R 7/2005

15.3.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03089

ZSV člen 2, 3, 9. ZDSS člen 4, 4-5, 7, 7/1, 7/1-5, 4, 4-5, 7, 7/1, 7/1-5. ZDSS-1 člen 58, 58.

stvarna pristojnost - solidarnostna pomoč - smrt ožjega družinskega člana

Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od

splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za

redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v

kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede

na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne

pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi

nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči

(razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso

kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče

primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je

določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno

razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru

pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu

ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih,

pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz

sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna

socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti

odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil

v teh zadevah na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Zato

spor o solidarnostni pomoči ne predstavlja spora o pravici iz sistema

socialne varnosti niti spora proti odločitvam in dejanjem državnih

organov ter nosilcev javnih pooblastil, niti ne gre za spor s

področja socialnih prejemkov po 5. točki 1. odst. 7. člena ZDSS.

Pravice iz socialnega varstva so zakonsko opredeljene, skrb za

izvajanje in zagotavljanje socialno varstvene dejavnosti pa je na

državi in ne na delodajalcu (2., 3, in 9. člen ZSV).

 

257.

VSC sklep R 4/2005

12.1.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSC01076

ZS člen 99, 114, 99, 114. ZUODNO člen 2, 2. ZIZ člen 78, 78.

izvršba na nepremičnine

Določba čl. 78 ZIZ določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilno sredstvo in je izključna. Po določbi 3. točke II. odstavka 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS, Ur.l. RS št. 19/94, zadnja spr. in dopolnitev Ur.l. RS št. 73/2004) so v izvršilnih zadevah stvarno pristojna okrajna sodišča. Z določbo I. odst. 114. čl. ZS so določena okrajna sodišča in določeno njihovo območje z določitvijo sodnega okraja. Z določbo II. odst. 114. čl. ZS pa je določeno, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Ur.l. RS št. 60/94 in zadnja sprememba in dopolnitev Ur.l. RS št. 52/2002).

 

259.

VDS sklep R 27/2004

11.10.2004

DELOVNO PRAVO

VDS03087

ZDSS člen 4, 4/2, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-1, 4, 4/2, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-1.

stvarna pristojnost - zavarovalna doba

Po določbi 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče

pristojno odločati v sporih s področja pokojninskega in invalidskega

zavarovanja. Ti spori so določeni v alineah pod 1. točko 1. odstavka

5. člena ZDSS in mednje spadajo tudi spori o pravici iz pokojninskega

in invalidskega zavarovanja. Vendar so pri tem mišljeni samo spori,

do katerih pride pri izvajanju določb ZPIZ. Ta zakon določa, katere

so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni,

da gre za neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena

od strank nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa

zavarovanec. V primeru spora glede izvajanja določb navedenega zakona

med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem gre za socialni

spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS. Ali je delavec delal na

delovnem mestu, za katerega se šteje zavarovalna doba s povečanjem,

se odloča v delovnem sporu, saj gre za posamično pravico med delavcem

in delodajalcem. Če bi tekel spor o izvajanju odločbe pokojninskega

in invalidsekga zavarovanja med nosilcem socialnega zavarovanja in

zavarovancem, pa bi bil tak spor skladno z 5. čl. ZDSS socialni spor.

Pri oblikovanju pojma socialnega spora namreč ne zadoščajo le

objektivni kriteriji, kot jih vsebuje 5. člen ZDSS, pač pa mora biti

podan tudi subjektivni element, kot ga določa 30. člen ZDSS, torej da

zavarovanec - upravičenec do pravic in dajatev iz sistema socialne

varnosti vloži tožbo zoper dokončno odločbo pristojnega organa, to je

javnopravnega nosilca posamičnega zavarovanja.