Sklep o nepristojnosti za obravnavanje spremenjenega tožbenega zahtevka temelji na odločitvi o dovolitvi spremembe tožbe in je končna odločba, zoper katero lahko pravdne stranke vložijo pritožbo zaradi odločitev o dovolitvi spremembe. Kadar tožeča stranka eventualno kumulira primarni in podredni tožbeni zahtevek, je okrožno sodišče stvarno pristojno za obravnavanje tožbe, čeprav pristojnost tega sodišča ni predpisana za oba eventualno postavljena zahtevka, temveč le za enega od njiju. Okrožno sodišče lahko odloča o ugovoru zoper začasno odredbo, ki jo je izdalo okrajno sodišče, če se je po tem postopek nadaljeval pred okrožnim sodiščem zaradi odločanja o tožbenem zahtevku.
pristojnost - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Po 39. členu ZPP je za določitev vrednosti spornega predmeta bistvena samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi višina pravdnih stroškov in drugih postranskih terjatev. S tem, ko je sodišče s tožbo uveljavljene zahtevke samo pravilno opredelilo kot glavne in postranske, o zadevi še ni odločalo vsebinsko in meritum, temveč je odločalo le o vprašanju ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti.
ZS člen 104, 104/1, 104/1-2, 104, 104/1, 104/1-2. ZIZ člen 78, 78/2, 78, 78/2. ZPP člen 24, 24/1, 24, 24/1.
krajevna pristojnost - krajevna pristojnost
Upnik je potem, ko je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Črnomlju umaknil prvo predlagano sredstvo izvršbe - rubež, cenitev in prodajo nepremičnin. Izvršilni postopek je zato Okrajno sodišče v Črnomlju v tem delu oz. glede tega izvršilnega sredstva pravilno ustavilo. Predmetni izvršilni postopek po pravnomočnosti navedenega sklepa torej teče le še glede ostalih predlaganih izvršilnih sredstev in je zato potrebno uporabiti pravila o določitvi krajevne pristojnosti sodišča glede na preostala izvršilna sredstva, v konkretnem primeru najprej glede na drugo predlagano izvršilno sredstvo - rubež in prodajo premičnih dolžnikovih stvari, glede katerih pa upnik ni navedel, kje se nahajajo. Zato je potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 78. člena ZIZ, po katerem je v tem primeru izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež, torej v tej pravdni zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani.
Tožeča stranka zahteva plačilo določenega denarnega zneska kot povračilo stroškov vzdrževanja pavdnima strankama solastne stvari - nepremičnine. Za tak spor ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti (ne gre namreč za spor o nepremičninI iz 57. člena ZPP), zato se okrajno sodišče ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
Sodišče presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi, takoj po prejemu tožbe (1. odst. 17. čl. ZPP), kar smiselno za postopek zavarovanja pomeni (239. in 15. čl. ZIZ) takoj po prejemu predloga za zavarovanje. Ob vložitvi predloga za zavarovanje je bil še v teku pravdni postopek oziroma še ni bil pravnomočno zaključen, zato je bilo tedaj za odločitev o njem pristojno Okrajno sodišče v L. Če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe oziroma predloga za zavarovanje, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Naknadna pravnomočnost izdanega plačilnega naloga zato za oceno pristojnosti ni relevantna.
ZPIZ (1992) člen 224. ZPIZ-1 člen 449. SKPGd člen 50, 50/1. ZPSV člen 2, 3, 4, 5, 6, 7. ZDSS člen 4, 4/1, 4/1-2, 4-2, 5, 5/1-1, 5/1-2. ZPP člen 23, 24.
stvarna pristojnost - spor o dolžini delovne dobe pri delodajalcu - spor o premoženjskih pravicah iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost socialnega sodišča
Za odločanje o sporu, v katerem tožniki - delavci zahtevajo od delodajalca plačilo davkov in prispevkov zaradi beneficirane delovne dobe, je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS (spor o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja) oz. po 1. odst. 50. člena SKPG/97 in 224. členu ZPIZ/92 pristojno delovno, ne pa socialno sodišče.
ZPIZ člen 223, 224, 223, 224. ZDSS člen 4, 4/1, 4/1-2, 5, 5/1, 5/1-5, 4, 4/1, 4/1-2, 5, 5/1, 5/1-5. ZPSV člen 5, 5/4. ZPP člen 23, 24, 23, 24. SKPG člen 50, 50/1.
stvarna pristojnost - delovna doba pri delodajalcu
Za odločanje o sporu, v katerem tožniki - delavci zahtevajo od delodajalca plačilo davkov in prispevkov zaradi beneficirane delovne dobe, je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS (spor o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja) oz. po 1. odst. 50. člena SKPG/97 in 224. členu ZPIZ/92 pristojno delovno, ne pa socialno sodišče. Socialno sodišče bi bilo pristojno, če bi šlo za spor iz zavrovanja, kjer kot ena izmed strank vedno nastopa nosilec zavarovanja.
Za spor med fizičnimi osebami kot družbeniki in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe dužbeniki nasprotne stranke.
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 249, 166, 166/2, 239, 249.
zavarovanje terjatve - pristojnost
V primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je v predlogu navedena na prvem mestu.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
Ne glede na to, ali upnik že v samem predlogu za izvršbo predlaga več sredstev in predmetov izvršbe (začetna kumulacija) ali to stori naknadno (naknadna kumulacija), pride do atrakcije krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo.
predlog za izvršbo - sosporništvo - krajevna pristojnost
Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Če je z istim izvršilnim predlogom zajeto več solidarnih dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče za kateregakoli izmed njih po upnikovi izbiri (49.člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). V dani izvršbi bi bili lahko upoštevaje prvo navedeno izvršilno sredstvo pri vsakem solidarnem dolžniku krajevno pristojni za odločanje tako Okrajno sodišče v Litiji kakor tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (po 35.členu ZIZ), vendar pa, ker je upnik izvršilni predlog podal pri litijskem sodišču, je za predmetno izvršbo proti obema solidarnima dolžnikoma krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji (po 49.členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).
Kadar se gre za spor obstoju ali neobstoju pogodbe, katere predmet je sicer stvarna pravica na nepremičnini je odločitev o tej pravici le posledica rešitve obligacijskega razmerja. Torej gre za spor, ki je obligacijske narave, saj bo v njem sodišče odločalo o obstoju ali neobstoja pogodbenega razmerja. Zato je potrebno v tem sporu uporabiti določbe postopka v gospodarskem sporu, saj so pravdne stranke osebe iz 1. točke 1. odst. 481. člena
ZIZ člen 35, 100, 100/1, 35, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/1, 25, 24, 24/1, 25.
krajevna pristojnost
Upnica, ki je predlagala izvršbo tako, da je v predlogu kot prvo sredstvo izvršbe navedla sredstvo penosa denarne terjatve, je s tem sredstvom tudi določila sodišče, krajevno pristojno za odločanje o celotni izvršilni zadevi. Na ta način določeno krajevno pristojno sodišče namreč (glede na zakonsko dikcijo 35. člena ZIZ) odloča o celotnem predlogu za izvršbo in glede določenih izvršilnih sredstev tudi opravi izvršbo, glede drugih izvršilnih sredstev (v tem primeru glede izvršbe z vpisom sklepa o izvršbi pri KDD pri kateremkoli nematerializiranem vrednostnem papirju) pa zadevo odstopi izključno krajevno pristojnemu sodišču, vendar zgolj v opravo izvršilnih dejanj in ne v odločanje o izvršilnem predlogu v tem delu.
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZLS člen 18, 18. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1, 24, 25, 25/1, 481, 481/1, 481/1-1.
predlog za izvršbo - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost
Krajevna skupnost je samoupravna lokalna skupnost. V skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi je namreč krajevna skupnost ožji del občine, ki se lahko ustanovi na območju občine (18. člen ZLS). Gre za obliko lokalne samouprave znotraj občine. Krajevna skupnost je torej subjekt, za katerega je treba v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
predlog za izvršbo - spor o pristojnosti - izvršilno sredstvo - Izključna krajevna pristojnost
Ker je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvonavedenem sredstvu izvršbe. Ker je v predlogu za izvršbo na prvem mestu kot sredstvo izvršbe navedena izvršba na premične stvari, je po določilu 78. čl. ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na premične stvari pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.
ZS člen 104, 104/2, 104, 104/2. ZIZ člen 35, 162, 162/1, 162/2, 256, 35, 162, 162/1, 162/2, 256.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Po določbi 256. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Ker je v konkretnem primeru zavarovanje predlagano s tremi sredstvi izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Ker je prvo navedeno sredstvo izvršbe rubež blagovne znamke proizvodov I., je za upnikov predlog po določbi 2. odst. v zvezi s 1. odst. 162. člena ZIZ krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež.