izbrisna tožba - ustanovitev hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari - razpolagalna sposobnost odsvojitelja - slaba vera - neveljavnost vknjižbe hipoteke - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten.
Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega upravičenja odsvojitelja je podoben položaju, ko je vknjižba dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). V obeh primerih gre za razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena. Razlika med obema položajema je le v tem, da gre pri prvem položaju za posle nelastnika, pri drugem položaju pa za posle lastnika. Pri drugem položaju je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, zato ne povzroči nobenih pravnih učinkov. Z njegovo izročitvijo pridobitelj ne pridobi pričakovane stvarne pravice in z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik ali imetnik izvedene stvarne pravice. Pri prvem položaju pa s pravico razpolaga nekdo, ki ni lastnik in s pravico sploh ne more razpolagati, zato takšno razpolaganje nima nobenih učinkov na pravico, ki je predmet razpolaganja. Za pridobitev lastninske ali izvedene pravice od nelastnika na podlagi pravnega posla mora biti ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo izpolnjena predpostavka poštenosti dobrovernosti pridobitelja, ki zaupa, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, resnični lastnik, in ne ve, da vknjiženi lastnik ni resnični lastnik nepremičnine. V obeh navedenih primerih je rezultat poslovanja enak, to je, da je razpolaganje materialnopravno neveljavno. Slednje v obeh primerih utemeljuje pravno varstvo resničnega lastnika z izbrisno tožno po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Po presoji Upravnega sodišča tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi se z izvršitvijo spornega akta tožeči stranki prizadejala težko popravljiva škoda. V pritožbi je zgolj ponovila predhodno podane trditve, da naj bi ji škoda (po vsebini gre za izgubljeni dohodek) nastajala zaradi nezmožnosti uspešnega trženja izdelkov pod svojo blagovno znamko, ko lahko pod domnevno praktično enako znamko svoje izdelke trži stranka z interesom, ki pa jih ni ovrednotila, s čimer so ostale nekonkretizirane.
predlog za dopustitev revizije - trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - kontradiktornost - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v konkretnem postopku kršena pravica tožnikov do izjave in v postopku zaradi odsotnosti vročanja odgovora na tožbo ni bila vzpostavljena kontradiktornost med strankama.
ZTFI-1 člen 475, 475/2, 478, 478/1. ZUS-1 člen 4, 82, 82/2.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
V postopku sodnega varstva zoper odločitve Agencije so določbe ZUS-1 subsidiarno upoštevne, to je, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUS-1 (drugi odstavek 475. člena ZTFI-1). Ker ZTFI-1 ne ureja subsidiarnega upravnega spora, je za presojo dovoljenosti pritožbe in pravočasnosti obravnavane tožbe upošteven ZUS-1. Domet prvega odstavka 476. člena ZTFI-1 je treba razlagati v povezavi s položaji, ki so predmet urejanja sodnega varstva po ZTFI-1.
Pravici iz 22. in 23. Ustave zakonodajalcu nalagata izoblikovanje zakonskih pravil, ki omogočajo njuno učinkovito uresničevanje in s tem uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu ne more preseči navedene ustavne zahteve, naslovljene na zakonodajalca. Subsidiarni upravni spor ni namenjen razreševanju domnevnih zakonskih vrzeli in pomanjkljivosti na različnih pravnih področjih, kjer se odpira dilema, ali je zakonodajalec izoblikoval pravila postopkov na način, da je z vidika Ustave zagotovil dovolj učinkovito uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Poleg tega obravnava spornih položajev s pravnimi sredstvi v okviru v zakonu urejenih postopkov, omogoča (med drugim) naslavljanje zahtev ustavnoskladne razlage predpisov (zakonov), kar lahko izključi dileme, ki naj bi sprožale domnevno potrebo po subsidiarnem upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00076366
ZPP člen 367, 367/2. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - sklep o zavarovanju - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali je razlaga Upravnega sodišča RS o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora, četudi odločitev, sprejeta v takem postopku, neposredno posega v njene pravice ali pravne koristi, skladna z 22. členom Ustave RS?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - sorodstveno razmerje pooblaščenca stranke z eno izmed sodnic - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih - zavrnitev predloga
Sorodstvena povezanost direktorja oziroma enega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z nekdanjo predsednico sodišča ni taka okoliščina, ki bi narekovala prenos krajevne pristojnosti. Smiselno enako velja za sorodstveno povezavo drugega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z eno od sodnic sodišča (zakonca). Navedeno ni okoliščina, ki bi z vidika razumnega zunanjega opazovalca lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov sodišča.
Utemeljevanje predloga za delegacijo pristojnosti s sprejetjem pravne odločitve v drugem sodnem postopku s strani druge razpravljajoče sodnice in nezadovoljstvo s tako odločitvijo, četudi je šlo za spor med istima strankama o bistveno enakem predmetu, samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje kršilo določila 355. člena ZPP, pravico tožeče stranke do obravnavanja pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pravico tožeče stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS, pravico tožeče stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, s tem, ko (ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pač pa) je samo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi dopolnilo postopek, ter je ugodilo pritožbi in odločilo, da se tožba zavrne?
predlog za dopustitev revizije - stečajni postopek - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožba temelji na stališču, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je glede pravilnega zastopanja tožene stranke ugotovilo sodišče druge stopnje, ne obstaja in da bi sodišče druge stopnje lahko sámo z dopolnitvijo postopka ugotovilo, da ta kršitev ne obstaja. S tem pritožnik od Vrhovnega sodišča terja prav presojo, ali ugotovljena kršitev obstaja, kar v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP ni dopustno. Pri utemeljitvi, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ugotovljeno kršitev postopka odpravilo sámo, mora pritožnik izhajati iz domneve obstoja kršitve, zaradi česar je pritožbena navedba, da bi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka lahko ugotovilo, da ugotovljena kršitev ne obstaja, prav tako nedopustna.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče z razlago o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora in tožnikoma ni priznalo udeležbe v postopku nadzora, poseglo v njuno ustavno pravico do enakega varstva pravic na podlagi 22. člena URS?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00077094
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37. ZGD-1 člen 321, 321/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - stroški posebne revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odločitev o plačilu za delo posebnega revizorja je akcesorna odločitvi o imenovanju posebnega revizorja, saj je z njo vsebinsko povezana in ji tudi logično sledi. Odločanje o plačilu za delo posebnega revizorja se izvede znotraj postopka imenovanja posebnega revizorja in je vsebinsko del tega postopka. Iz tega sledi, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal in glede katerega bi bila lahko dovoljena revizija (37. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.
gospodarski spor - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev predloga
Domnevne napake v vodenju nekega drugega postopka niso razlog za prenos pristojnosti. Prav tako razlog za prenos pristojnosti ni nestrinjanje stranke z materialnopravnim stališčem sodišča v nekem drugem postopku. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva. Vrhovno sodišče je v svoji praksi že večkrat razložilo, da nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerih ta stranka nato gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožeča stranka sicer res izključevala obstoj pogodbene podlage za opravljeno plačilo, a je hkrati zatrjevala drugačen zasledovan namen samega plačila (zavarovanje nasprotne ponudbe), zgolj na podlagi trditvenih navedb tožeče stranke ni mogoče sklepati, da je s plačilom denarnega zneska privolila v svoje prikrajšanje. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča druge stopnje, da že bistvene trditve tožeče stranke ovržejo domnevo zmote in je že s tem podan dejanski stan iz 191. člena OZ.
Tožeča stranka je v okviru trditvenih navedb sicer zanikala, da je s svojo izjavo z dne 24. 5. 2019 sklenila pogodbo s toženo stranko, a se je hkrati sklicevala, da je z nasprotno ponudbo zasledovala namen sklenitve pogodbe pod deloma drugačnimi pogoji, ki pa se niso nanašali na izpolnitev tožeče stranke kot kupca nepremičnine (višina in pogoji za plačilo kupnine). Ob tako podanih trditvah tožeče stranke zato ni mogoče izključiti podlage vrnitvenega zahtevka iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Domnevne napake pri vodenju postopka niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh napak namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi sodišče pri postopanju kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - finančni popravek - pravica do pritožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je skladna z načelom dvostopenjskega sojenja in ustavno pravico do pravnega sredstva strank (25. člen Ustave RS) presoja višjega sodišča, ki je samo, brez predhodne obravnave tega vprašanja na prvi stopnji sojenja, zaključilo, da višina finančnega popravka znaša 10 %?
predlog za dopustitev revizije - avtorska pravica - prenos avtorske pravice - statusna sprememba - hčerinska družba - kršitev avtorske pravice - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, glede na okoliščine konkretnega primera, da sodi v okvir termina "statusne spremembe" po drugem odstavku 78. člena ZASP tudi ureditev po 433. členu OZ in s tem "ustanovitev družbe hčere, ki prevzame izvajanje proizvodnje in prodaje v Sloveniji in vstopa v vsa pogodbena razmerja v zvezi s trženjem in prodajo pod blagovno znamko ... "?
predlog za dopustitev revizije - pravica do informiranosti družbenika - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in pravica do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS, s tem ko se drugostopenjsko sodišča do navedb nasprotnega udeleženca o tem, da je družbenica informacije prejela, ni opredelilo in ni preverilo, ali držijo?
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih - zavrnitev predloga
Sprejetje pravnih odločitev v predhodnih postopkih samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca. Razumevanje, da je tak objektivni dvom utemeljen že s stališči, na katerih temeljijo predhodne sodne odločitve, bi bilo nezdružljivo z izvrševanjem sodne oblasti.