CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00058438
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZZavar-1 člen 448. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije (Ustave) in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) postopanje sodišča, ki v upravnem sporu zoper odločbo agencije za zavarovalni nadzor na podlagi določbe 448. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) izda sodbo brez izvedbe glavne obravnave, pri tem pa ne navede posebnih razlogov za opustitev izvedbe glavne obravnave, kljub zahtevi tožeče stranke, da se obravnava izvede?
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave in 6. členom EKČP postopanje sodišča, ki izda sodbo na seji, pri tem pa ne upošteva in se v obrazložitvi tudi ne opredeli do navedb v pripravljalni vlogi stranke, ki je bila poslana priporočeno po pošti na sodišče pred izvedbo seje, na kateri se je odločalo?
SPZ člen 208. OZ člen 312, 312/2. ZPP člen 324, 324/2.
pravni interes - časovne meje pravnomočnosti - posledice začetka stečajnega postopka - procesni ugovor pobota - učinek procesnega pobotanja - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - zahtevek fiduciarja - ugoditev reviziji
Pobotanje ni učinkovalo glede dela vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR s pripadki.
Tožeča stranka je zahtevala, naj sodišče naloži toženi stranki, da cedirano terjatev v zavarovanje plača stranski intervenientki. To pomeni, da mora sodišče upoštevati, da zavarovana terjatev ob njeni zapadlosti ni bila plačana. Ko je tako, je glede vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR izpolnjen zakonski dejanski stan iz 208. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnice uveljavljajo odškodnino zoper državo (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodniki istega sodišča presojali o protipravnosti ravnanja svojih kolegov, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost ljubljanskega višjega sodišča. Navedeno je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj v smislu 367.a člena ZPP, to je, v čem naj bi bila izkazana pomembnost vprašanj, ki bi zahtevala odločanje Vrhovnega sodišča (ali gre za odstop od sodne prakse, neenotno sodno prakso, neobstoj sodne prakse, ipd.). Zahteva se utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - konkretna navedba spornega vprašanja in kršenega pravnega pravila - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede prvega in tretjega vprašanja predlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost teh pravnih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP).
Glede drugega vprašanja pa predlagatelj ni navedel kršenega pravnega pravila, kar je obvezna sestavina predloga za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izpodbijanje sklepov skupščine - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
Tudi dejstvo, da naj bi predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju, samo po sebi ne zadošča za utemeljenost predloga.
Določba prvega odstavka 71. člena ZS daje predsednikom sodišč izključno pooblastilo za sprejem letnega razporeda sodnikov, s katerim se med drugim določi ključ za sestavo senatov. Vendar pa te določbe ne gre oceniti kot protiustavne oziroma nasprotujoče 23. členu Ustave. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) namreč zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.
Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih je udeležena predlagateljica, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.
SPZ člen 95, 95/2. OZ člen 190, 190/1, 198. URS člen 33.
neupravičena obogatitev - uporaba brez pravnega naslova - plačilo uporabnine - varstvo lastninske pravice - trditveno in dokazno breme - dobroverni lastniški posestnik - dopuščena revizija
Lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. V tem razmerju gre za lastninsko pravico, ki uživa posebno varstvo že po 33. členu Ustave. Odraz njenega varstva je tudi ureditev v drugem odstavku 95. člena SPZ, ki dolžnosti plačila uporabe stvari odvezuje zgolj dobrovernega lastniškega posestnika. Z uporabo razlagalne metode po nasprotnem razlogovanju (a contrario) to pomeni, da je nedobroverni posestnik lastniku dolžan povrniti korist, ki jo je prejel, ne da bi moral lastnik posebej utemeljevati svoje prikrajšanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago pravna sredstva.
skupni deli nepremičnine - dejanska etažna lastnina - ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - pogodbena avtonomija - učinkovanje - dopuščena revizija
Zmotno je stališče, da nedokončan postopek vpisa etažne lastnine izključuje uporabo pogodbenega dogovora solastnikov, ki odstopa od splošnega merila višine solastniškega deleža za vse nastale stroške, povezane s takšno nepremičnino. Zmoten je tudi zaključek, da se zgolj zaradi nedokončanega vpisa etažne lastnine sploh ne da določiti, kateri so ti skupni deli. Četudi bo še nedokončan postopek konstituiranja etažne lastnine pripeljal do morebitnih drugačnih opredelitev posebnih skupnih delov, to ne izključuje upoštevnosti dogovora solastnikov za prehodno obdobje. Takšno pogodbeno podlago mora upoštevati tudi tožeča stranka kot upravnik pri razmejitvi stroškov med solastniki.
izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo
V skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZIZ velja, da če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po prvem odstavku 166. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Sodišče druge stopnje svoje odločitve ni oprlo na določbe 264. člena ZGD-1 in drugega toženca tudi ni štelo za de facto poslovodjo. Zato mu tudi ni bilo treba obrazložiti, zakaj mu pripisuje tak status.
spor o pristojnosti - spor iz najemnega razmerja za poslovni prostor - območje, kjer leži nepremičnina - izključna krajevna pristojnost - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00046128
ZGJS člen 26, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javno podjetje - ustanoviteljica javnega podjetja - občina - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se ničnost sklepa sveta ustanoviteljic, ki deluje v okviru javnega podjetja, uveljavlja le zoper javno podjetje ali morajo biti v postopek kot stranke vključene tudi občine članice sveta ustanoviteljic.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti
Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost ugovora
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji uveljavljanja dogovora o krajevni pristojnosti določa za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sporazum o krajevni pristojnosti se namreč po tem določilu upošteva, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
Dogovor o krajevni pristojnosti je tožeča stranka uveljavljala prepozno, ko je to storila šele z dopolnitvijo tožbe v gospodarskem sporu.
ZPP člen 18, 18/3, 318, 318/1, 339, 339/2-3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 25, 25/1, 26.
spor z mednarodnim elementom - procesne predpostavke - zamudna sodba - ugovor stvarne nepristojnosti - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - privolitev pravdne stranke v pristojnost slovenskega sodišča - dopuščena revizija
V položaju, ko je bila tožena stranka pravilno poučena o posledicah neodgovora na tožbo, je neodgovor na tožbo treba razlagati tudi kot njeno privolitev v pristojnost slovenskega sodišča. V okoliščinah konkretnega primera, ko na dogovorjeno pristojnost tujega sodišča ni mogoče sklepati iz trditvene podlage tožeče stranke v tožbi, niti iz tožbi priloženih dokazov, je šteti, da je pritožbeno sklicevanje na dogovorjeno pristojnost tujega sodišča šteti za prepozno in ga pritožbeno sodišče ne more več upoštevati.
dopuščena revizija - javna dražba - plačilo varščine - sodelovanje na javni dražbi - neudeležba - pogodbena kazen
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sankcija plačila pogodbene kazni na podlagi 4. točka Pogojev javne dražbe in prodaje doleti tudi dražitelja, ki se po plačilu varščine javne dražbe ni udeležil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00046127
ZIZ člen 20a. ZPSPP člen 28, 28/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov - neplačilo najemnine - odstop od pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sodna intervencija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera za dokaz zapadlosti mogoče uporabiti 20. a člen ZIZ oz. ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnin na podlagi odstopa od pogodbe po določilu 2. alineje prvega odstavka 28. člena ZPSPP (neplačilo najemnine) vedno potrebna sodna intervencija?