najemna pogodba za poslovni prostor - veljavnost najemne pogodbe - lastninska pravica na poslovnem prostoru - najemnik nepremičnine kot najemodajalec - podnajemna pogodba - soglasje lastnika - dopuščena revizija
Za veljavnost najemne pogodbe ni pravno pomembno, ali je najemodajalec lastnik stvari, saj je najem mogoč tudi na stvari, ki ni v najemodajalčevi lasti. V razmerju med najemodajalcem in najemojemalcem (v razmerju podnajema) je za veljavnost sklenjene pogodbe pravno nepomembno tudi vprašanje obstoja predvidenega soglasja lastnika stvari. 22. člen ZPSPP namreč varuje le lastnika oziroma najemodajalca (prvega v verigi) in njegove interese in ne kakšnega splošnega interesa, ki bi se raztezal tudi na druga razmerja. Sklenitev podnajemne pogodbe brez soglasja najemodajalca oziroma lastnika glede na določbo 22. člena ZPSPP tako lahko predstavlja kršitev v razmerju med najemnikom in najemodajalcem (lastnikom).
obseg revizijskega preizkusa - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe
Z argumentacijo sodišča druge stopnje o odstopnem upravičenju tožeče stranke po splošnih predpisih se skuša revizija soočiti zgolj s sklicevanjem na določbo 332. člena OZ, pri čemer se sklicuje na zavzeto stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 97/2012 z dne 18. 12. 2014. Vendar je te revizijske navedbe mogoče razumeti zgolj v smeri utemeljevanja podlage za dogovorjeno odstopno upravičenje posamezne pogodbene stranke tudi v primeru časovno omejenega trajnega dolžniškega razmerja, kar pa glede na dopuščeno revizijsko vprašanje ni relevantno. Revidentka tako ne ponudi nobenega (pravnega) argumenta, s katerim bi izpodbijala stališče v izpodbijani sodbi, ki je predmet dopuščenega vprašanja. Vsak njen poizkus namreč preide v očitek nepravilne presoje toženkine kršitve Pogodbe, kar pa presega obseg dopuščenega vprašanja.
Ker je lizing le zbirni pojem za vrsto pojavnih oblik tega pogodbenega tipa, konkretne pogodbe ni utemeljeno podrejati zgolj enemu ali nekaterim zakonsko urejenim pogodbenim tipom, pač pa je treba pri analizi take pogodbe izhajati iz namena celotnega razmerja, ugotoviti njegovo podlago ter porazdelitev rizikov in interesnih bremen strank.
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem lizingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega obroka zgolj pravica lizingojemalca in ne njegova obveznost, zmotno uporabilo materialno pravo.
OZ člen 611, 611/1. ZIZ člen 189, 189/3, 189/6, 189/7, 192, 192/1.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - odtujitev po izročitvi v zakup - pravica do zakupnine - dopuščena revizija
Tožnik je upravičen od najemnika zahtevati plačilo zapadlih in neplačanih najemnin za tiste mesece, ko je bil sam še lastnik v najem dane nepremičnine, torej pred prenosom lastninske pravice na tej nepremičnini na kupko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00045374
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pristojnost - varstvo lastninske pravice na nepremičnini - nepremičnina v tujini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pravna oseba v stečaju - pravna oseba s sedežem v RS
Revizija se dopusti glede vprašanja, sodišče katere države je pristojno v primeru, ko posameznik zahteva varstvo lastninske pravice na nepremičnini, ki se nahaja v drugi državi članici EU, zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine pa je pravna oseba, zoper katero se v Republiki Sloveniji vodi stečajni postopek.
dopuščena revizija - obstoj ustnega dogovora - dokazovanje - sodba na podlagi stanja spisa
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so v primeru, ko se v postopku dokazuje obstoj in vsebina ustnega dogovora med pravdnima strankama, na katerem temelji zahtevek tožeče stranke, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu z 282. členom ZPP.
dopuščena revizija - dejanja, izvršena pred začetkom stečajnega postopka - izročitev nepremičnine v posest - plačilo kupnine - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - začetek stečajnega postopka - prenos lastninske pravice - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je treba položaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil nepremičnino v posest, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali samo njen del;
‒ ali začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen ZFPPIPP v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, mu je bila pa pred začetkom stečajnega postopka v celoti plačana kupnina za nepremičnino, nepremičnina pa je bila kupcu izročena v posest.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožena stranka ob začetku stečajnega postopka nad A. d.o.o., odstopljene terjatve dolžna poravnati tožeči stranki ali stečajnemu dolžniku.
spor o pristojnosti - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih - navezne okoliščine - sindikat - vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je od svoje ustanovitve v letu 1996 dalje sindikat, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen ZPP navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo namreč udeleženci sodnih postopkov na razpolago pravna sredstva.
ZPP člen 25, 2572, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spori iz avtorske pravice - gospodarski spor - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna pristojnost
Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov vtožuje nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre za spor iz avtorski sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP podana izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. V drugem odstavku 103. člena ZS pa je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji predpisana izključna krajevna pristojnost Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 25, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - intelektualna lastnina - spor o avtorski sorodnih pravicah - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - plačilo nadomestila - gospodarski spor - izključna pristojnost
Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov vtožuje nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre za spor iz avtorski sorodnih pravic za katere je po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP podana izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. V drugem odstavku 103. člena ZS pa je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji predpisana izključna krajevna pristojnost Okrožno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00044669
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pravica do pravnega varstva
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je stališče, da tožnica nima pravnega varstva v konkretnem postopku, v okoliščinah konkretnega primera pravilno,
- ali je pravilna presoja, da ima tožeča stranka za varstvo svojega pravnega položaja zagotovljeno pravno varstvo znotraj postopka po ZDIJZ in ZKP in ne po določbah ZTP in OZ.
V postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 23. člena ZUstS, je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka praviloma ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
OZ člen 82, 82/2, 83, 427, 427/1, 427/3, 429, 429/1, 429/2.
etažni lastnik - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše - plačilo obratovalnih stroškov - prevzem dolga - sprememba dolžnika - najem poslovnih prostorov - razlaga pogodbe - subsidiarna odgovornost lastnika - konkludentna privolitev v prevzem dolga - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 429. člena OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom (toženka - lastnica in najemodajalka) in prevzemnikom (najemnica), v katero je privolil upnik (tožnik - upravnik).
V obravnavanem primeru je že Pogodba o opravljanju upravniških storitev določala, da mora lastnik poslovnega prostora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe, s katero na najemnika prenese obveznosti vzdrževanja skupnih delov, obvestiti upravnika in da se do trenutka obvestila šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja stavbe lastnik. Če je do tedaj on dolžnik, se samo po sebi vsiljuje sklepanje, da je po obvestilu dolžnik nekdo drug, torej najemnik. Privolitev upravnika so potrjevala tudi njegova aktivna ravnanja: na najemnico je naslavljal račune in sprejemal njena plačila kot izpolnitev njene obveznosti, kar je izkazoval tudi v svojih poslovnih knjigah.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00045297
ZZVZZ člen 63, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej: pravilna razlaga četrtega odstavka 9. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 je, da ta določba zavezuje predvsem toženo stranko na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
samostojni podjetnik posameznik - smrt podjetnika - nadaljevanje zapustnikovega podjetja - dedič - dopuščena revizija
Iz besedila 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da mora dedič, če želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ravnati aktivno in AJPES skupaj s sklepom o dedovanju predložiti izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V nasprotnem primeru AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra. Toženec izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, AJPES ni predložil. To je dovolj za zaključek, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo.
Za primere, ko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, lahko „zapuščinsko“ sodišče na predlog dedičev, ki so dedovali zapustnikovo premoženje, izda potrdilo, da so dediči. Za postopek pred AJPES ima takšno potrdilo gotovo enako dokazno moč kot sklep o dedovanju.
Aleatornost velja za posamezno zavarovalno pogodbo le v smislu negotovosti dogodka, ki predstavlja zavarovan riziko, medtem ko se ostali vidiki glede obsega jamstva zavarovalnice (verjetnost škodnega dogodka, potencialno relevantne vrste škod, itd.) odražajo v zavarovalni premiji ter drugih pravicah in obveznosti strank take pogodbe.
Več let po sklenjeni sporni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti tožene odgovornostne zavarovalnice predstavlja prav tak vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato je v konkretnem primeru pravno nepomembno, kdaj je revidentka svojemu zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost ter na katera leta se nanašajo (po zavarovalni pogodbi nekriti) povračilni zahtevki.