Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem leasingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega leasing obroka zgolj pravica leasingojemalca in ne njegova obveznost, pravilno uporabilo materialno pravo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - povezave stranke v postopku s sodiščem - povezave pooblaščenca stranke v postopku s sodiščem
Okoliščine, ki kažejo na tesnejšo osebno prepletenost strank in njihovih pooblaščencev s sodiščem, ki je predlagalo delegacijo pristojnosti, obenem pa s samo vsebino spora, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa obrtno-podjetniška zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993 v skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, podjetje pa ga je v postopku lastninskega preoblikovanja razkrilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter Deviznemu inšpektoratu, ne šteje kot družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve ZZLPPO preide v last pravnega naslednika Slovenske razvojne družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00038935
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 151, 221i.
dopuščena revizija - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - odpoklic upravnega odbora - odpoklic iz krivdnih razlogov - pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave - omejitev dolžnikovih poslov - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ ali odpoklic upravnega odbora na podlagi 221.i člena ZFPPIPP sam po sebi pomeni odpoklic iz krivdnih razlogov, ali pa gre zgolj za določbo, ki upniku, po pridobljenem pooblastilu za vodenje poslov dolžnika, omogoča odpoklic v postopku prisilne poravnave brez soglasja sodišča in brez potrebe po navajanju razlogov za odpoklic;
◦ ali je sodišče pri presoji sklepa upravnega odbora o izplačilu zavarovalnine z dne 6. 10. 2014 zmotno uporabilo 151. člen ZFPPIPP, s tem ko je štelo, da sklep pomeni nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v času, ko so že nastopile pravne posledice prisilne poravnave in ga tako štelo za ničnega.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zadruga kot stranka v postopku - sporazum o pristojnosti
V tej zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga, kot tožena stranka pa gospodarska družba. Tako tožeča kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pa pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00037203
ZGD-1 člen 264. ZPP člen 267a, 267a/1.
dopuščena revizija - poslovodja - odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo sodišče druge stopnje ob spremembi odločitve sodišča prve stopnje o odškodninski odgovornosti toženca dolžno argumentirati, zakaj tožencu pripisuje status de facto poslovodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00039578
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 36.
dopuščena revizija - insolventnost - skupščina delniške družbe - zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi četrtega odstavka 36. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), osnovni kapital zmanjšati za več, kot je potrebno za pokritje nepokrite izgube in
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi prvega odstavka 36. člena ZFPPIPP, osnovni kapital povečati s stvarnimi vložki.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v okoliščinah konkretnega primera presodilo, da je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, neveljavna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež odvetnika
Okoliščina, da ima tožnik (odvetnik) svoj sedež na območju predložitvenega sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v okoliščinah konkretnega primera zdravstvena storitev slikovne (CT) diagnostike za rakave bolnike lahko razlaga tako, da je slikovna (CT) diagnostika za rakave bolnike izključena iz pogodbenih planov in se pogodbeni plan 5.577 CT preiskav za leto 2016 nanaša le na preostalo (nerakavo) CT diagnostiko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00038354
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen vpliv ima sprejetje Aneksa h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki ureja spremembo višine plač v javnem sektorju ali sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odgovornost države zaradi dela sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Samo dejstvo, da toženec (in K., d. o. o.) v zvezi z drugim postopkom pred celjskim sodiščem, v katerem kot pravdna stranka nastopa K., d. o. o., uveljavlja odškodninsko odgovornost države za ravnanje celjskega okrožnega in višjega sodišča, samo po sebi ne predstavlja razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi - odvetnik kot stranka postopka - objektivni kriterij
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS00036807
ZBan-1 člen 61, 66, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177. ZGD-1 člen 263. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - upravljanje banke - profesionalna skrbnost - dolžnost skrbnega ravnanja - konflikt interesov - kreditna pogodba - kapitalska udeležba članov uprave banke pri kreditojemalcu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - odgovornost člana uprave - delovno področje - dolžnost odločanja - solidarna odgovornost članov uprave - mnenje strokovne službe - dopuščena revizija
Da bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovitev odgovornosti članov uprave banke. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločanje v banki, v kateri mora uprava po drugem odstavku 66. člena ZBan-1 pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Tu veljajo najstrožji standardi upravljanja.
Soglasje nadzornega sveta po 167. členu ZBan-1 mora biti podano za sklenitev vsakega posameznega pravnega posla.
Druga toženka ni odločala o kreditu, ker naj kreditni procesi ne bi spadali v njeno delovno področje in ne ker bi se želela izločiti ravno zaradi obstoja konflikta interesov. V specifični situaciji, ko gre za odločanje v banki in je z istim konfliktom interesov obremenjena celotna uprava ter je bila odobritev kredita v korist vseh članov, po stališču Vrhovnega sodišča samo vzdržanje od glasovanja, ker naj odločitev ne bi spadala v delovno področje druge toženke, za razbremenitev njene odgovornosti ni dovolj.
Uprava mora v primerih, ko je dolžna odločati o kreditih, relevantne okoliščine (kot je na primer ustreznost zavarovanja) pred sprejetjem odločitve preveriti, kljub pozitivnim mnenjem svojih strokovnih služb.
Restitucijski odškodninski zahtevek (obveznost povrnitve prejšnjega stanja oziroma (v praksi prevladujoče) plačilo stroškov take vzpostavitve) nastane že s trenutkom nastanka škode. Škoda torej ne nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun za vzpostavitev prejšnjega stanja.