CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00039026
URS člen 22, 26, 26/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 371, 375, 375/3. ZSZ člen 59, 59/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost v širšem smislu - krivda - razbremenitev odgovornosti - sprememba davčne prakse - uporaba neveljavnega predpisa - enakopravno obravnavanje strank - dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Vprašanje, ki ga je revidentka zastavila v postopku dopustitve revizije, izhaja iz napačne predpostavke, na kar pravilno opozarja toženka v 1. točki svojega odgovora na revizijo. Zaradi enakopravnega obravnavanja strank v postopku kot sestavnim delom pravice iz 22. člena Ustave RS se položaj ene stranke preko dopuščenega vprašanja v postopku dopustitve revizije, ki je enostranski postopek in v katerem druga stranka ne sodeluje, v razmerju do nasprotne stranke ne more izboljšati.
Toženka pri interpretaciji predpisov ni ravnala s kvalificirano stopnjo napačnosti, kot se zahteva za utemeljitev odgovornosti države po ustaljeni sodni praksi, ki je obširno in na več mestih citirana v izpodbijani sodbi, saj ni odstopala od sodne prakse, ki bi bila ustaljena, ni ponudila nerazumne pravne razlage in tudi ni odstopala od svojih predhodnih ravnanj.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek škode - krivda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na okoliščine primera zavarovancu mogoče očitati grobo malomarnost, ker naj ne bi poskrbel za ustrezno varno izgradnjo objekta, pri čemer si je tožena stranka kot zavarovalnica pred samim zavarovanjem objekt ogledala
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije.
ZPreZP-1 člen 37, 37/1, 37/3, 38, 39, 39/2, 40, 43, 43/1, 44. OZ člen 190.
preprečevanje zamud pri plačilih - izvršnica - unovčenje izvršnice - ničnost - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - neupravičena obogatitev - kavzalno razmerje - dopuščena revizija
V kavzalnem razmerju med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00039857
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 9, 9/5, 98, 98/2.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - regresna pravica - smernice COCOF - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje glasi, da je sodišče druge stopnje v postopku izterjave finančnega popravka glede vprašanja finančnih posledic pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu.
predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predloga
Ob upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - teorija o adekvatni vzročnosti - ekvivalenčna teorija
Vsakega pogoja, brez katerega posledica ne bi nastala, ni mogoče upoštevati kot pravno relevantnega vzroka nastale škode. Tako bi izhajalo le iz ekvivalenčne teorije o vzročni zvezi, ki v praksi ni sprejeta.
Presoja o obstoju vzročne zveze se opravi na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti, po kateri je za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode pravno relevanten le tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. Ocena relevantnosti je stvar pravnega vrednotenja.
ZNIRPJU člen 2, 3. ZZVZZ člen 63, 65, 66. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2014 (2014) člen 8, 8-1, 9, 9-3, 9-4. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015 (2015) člen 8, 8-1, 9, 9-3, 9-4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - osnovna plača - odprava plačnih nesorazmerij - finančne posledice - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - dogovor o izvajanju programa zdravstvenih storitev - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - dopuščena revizija
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00038355
OZ člen 82, 82/2, 83, 427, 427/1, 427/3, 429, 429/1, 429/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažni lastnik - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - plačilo obratovalnih stroškov - prevzem dolga - sprememba dolžnika - najemnik poslovnega prostora - konkludentna privolitev v prevzem dolga - subsidiarna odgovornost lastnika - razlaga pogodbe - svobodno urejanje pogodbenih razmerij
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je lastnik dela stavbe v etažni lastnini, poslovnega prostora v poslovni stavbi, glede na okoliščine primera, v razmerju do upravnika razbremenil svoje dolžnosti lastnika za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe, s tem, da je obveznost plačila pogodbeno prenesel na najemnika in o tem obvestil upravnika ter mu predložil fotokopijo najemne pogodbe ter je upravnik od obvestila dalje svoje račune izdajal neposredno najemniku.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o nadaljevanju izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - zavrženje predloga
Revizijo je zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, in sicer na sklepe, ki zadevajo vprašanje dovolitve izvršbe (sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo in sklep o zavrženju predloga za izvršbo). Ker je izjeme treba razlagati restriktivno, zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom, revizija še vedno ni dovoljena.
ZPP člen 206, 206/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2-2, 433, 433/1.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - procesne predpostavke - aktivna procesna legitimacija - upravičen predlagatelj - lastnik objekta - poslovni naslov - neenotnost sodne prakse višjih sodišč
Lastnik objekta na naslovu, ki je vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa pravne osebe brez likvidacije (tudi) na podlagi prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - povezave stranke v postopku s sodiščem - povezave pooblaščenca stranke v postopku s sodiščem
Okoliščine, ki kažejo na tesnejšo osebno prepletenost strank in njihovih pooblaščencev s sodiščem, ki je predlagalo delegacijo pristojnosti, obenem pa s samo vsebino spora, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
dopustitev revizije - podjetnik - smrt podjetnika - nadaljevanje zapustnikovega podjetja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno sklepanje pritožbenega sodišča, da toženec ni nadaljeval očetovega podjetja v smislu določbe 72. člena ZGD-1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med tožečo stranko in predložitvenim sodiščem, spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež odvetnika
Okoliščina, da ima tožnik (odvetnik) svoj sedež na območju predložitvenega sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993 v skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, podjetje pa ga je v postopku lastninskega preoblikovanja razkrilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter Deviznemu inšpektoratu, ne šteje kot družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve ZZLPPO preide v last pravnega naslednika Slovenske razvojne družbe.