razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - razlagalna pravila - skupni namen pogodbenih strank
Drugi odstavek 82. člena OZ določa obvezno razlagalno pravilo, ki se uporablja za razlago spornih določb pogodbe. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge; kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - ocena dokazov
Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VS00029693
ZGD-1 člen 548, 548/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377.
dejanski koncern - odvisna družba - odgovornost članov organov odvisne družbe - nadzorni svet - odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta - nakup delnic - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina škode - izvedensko mnenje - dovoljenost revizije - pravni interes - priznanje terjatve v stečajnem postopku - zavrženje revizije
Sklicevanje na zakonsko določbo ne zadostuje. Pomembna je postavitev konkretnih dejanski trditev, ki se prilegajo abstraktnemu zakonskemu stanu, v tem primeru določbi drugega odstavka 548. člena ZGD-1. Povsem nesprejemljivo je stališče sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ne more trpeti neugodnih posledic, če je sodišče prve stopnje njene trditve štelo za zadostne in pravočasne, četudi takšne niso bile.
Cenilec je natančno ocenil tržno vrednost 79,24-odstotnega deleža v družbi, pri čemer je dodal tudi svoje mnenje, da je bil možen razpon od določene cene po pesimističnem scenariju do določene cene po optimističnem scenariju. Sodišči prve in druge stopnje sta pri presojanju ustreznosti nakupne vrednosti delnic sledili oceni cenilca in upoštevali srednjo vrednost navedenega razpona, ne da bi obrazložili, zakaj nista upoštevali mogočega razpona tržne vrednosti navedenega deleža. Tudi v tem delu je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Določba prvega odstavka 248. člena ZGD-1 je uporabljiva v primerih, v katerih bi družba posredno ali neposredno s svojimi sredstvi (prek darila, posojila, odpusta dolga ali kako drugače) nekomu tretjemu omogočila postati njen delničar. S tem bi zmanjšala svoje premoženje, pridobitelj pa bi lahko pridobival že obstoječe delnice, ne da bi se sočasno povečala denarna sredstva, ki bi se vnesla v družbo. Ravnanje tožeče stranke ni nično na podlagi prvega odstavka 248. člena ZGD-1, ker je dovoljeno na podlagi izjeme iz tretjega odstavka 248. člena in 251. člena ZGD-1.
Pravne osebe voljo oblikujejo preko svojega personalnega substrata, zato se pri ugotavljanju pogodbene volje pravnih oseb presoja pogodbena volja osebe, ki je v imenu pravne osebe pogodbo sklenila.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo pravilo o pravnomočno že razsojeni stvari iz 319. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, ob upoštevanju dejstva, da je izvršilno sodišče v postopku nasprotne izvršbe zahtevo tožeče stranke (tam dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi) na plačilo zakonskih zamudnih obresti od neutemeljeno izterjanega zneska zavrnilo z obrazložitvijo, da je obseg zahtevka po nasprotni izvršbi omejen zgolj na vrnitev tistega, kar je bilo z izvršbo dobljeno.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je svojo odločitev o preuranjenosti zahtevka oprlo na uporabo Splošnih pogojev, na katere se nobena od strank ni sklicevala, strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ničnost vpisa v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - prekluzivni rok - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe na ničnost vpisa nima več pravnega interesa za ugotovitev ničnosti sporazuma o združitvi poslovnih deležev.
Sestavni del Pogodbe so tako tudi navodila ministrstva oziroma njihove spremembe. Zato upoštevanje sprememb navodil ne predstavlja nedopustne spremembe pogodbe o sofinanciranju oziroma razpisnih pogojev, saj je upoštevanje sprememb navodil v času izvajanja pogodbe o sofinanciranju predvidela že sama tožeča stranka in to vnesla v uvodoma navedeno določilo Pogodbe.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.
V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).
OZ člen 56, 56/1, 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 347, 347/2.
izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - sprememba dokazne ocene - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - fiduciarna cesija - narava pogodbe - razlaga določil pogodbe - skupni namen pogodbenikov - razlagalna pravila - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov, je pozitiven. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je brez opravljene pritožbene obravnave drugače dokazno oceno ocenilo izvedene dokaze, v nasprotju z drugim odstavkom 347. člena ZPP poseglo v ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje in s tem kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029687
OZ člen 648. ZPP člen 227, 228.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop naročnika od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - pravica do plačila - višina plačila - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - dopuščena revizija
Tožnica je v okviru izpolnitvenega zahtevka navajala, da se je do toženkinega odstopa od pogodbe že zavezala k plačilu določenih razvojnih stroškov tujemu partnerju (navajala je zneska 10.000 in 35.000 EUR). Toženka pa je oporekala višini zahtevka z navedbo, da že plačana sredstva (5.000,00 EUR z dne 23. 11. 2015) vsekakor zadoščajo za pokritje vseh že opravljenih aktivnosti in stroškov tožeče stranke. V svoji prvi pripravljalni vlogi je še opozorila, da je tožeča stranka zagotavljala podobne rešitve tudi drugim pravnim subjektom. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišč nižjih stopenj, da je s tem dokazno breme prešlo na tožnico, ki je razpolagala s potrebnimi podatki glede višine izdatkov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028599
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da je v konkretnem primeru treba uporabiti tuje pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028990
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZVO-1 člen 10.
neenotna sodna praksa - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe - razlaga podzakonskega predpisa - dopuščena revizija
Logično sosledje je, da tožeča stranka zagotovi prevzemanje sveč pri upravljavcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžna zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Tam pa nato sveče prevzame (zbere, 10. točka 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečam) zbiralec, tožena stranka. Za ta prevzem oziroma oddajo pa ji tožeča stranka ne sme več zaračunavati stroškov, saj je po petem odstavku 9. člena oddaja sveč brezplačna. Smiselno torej po presoji Vrhovnega sodišča po Uredbi za fazo do prevzema sveč nosi stroške, torej tudi stroške prevoza, izvajalec javne službe, v obravnavanem sporu tožeča stranka.
nedovoljena revizija - sposobnost biti stranka v postopku - izbris družbe iz sodnega registra - dopuščena revizija - zavrženje revizije
Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je revizija postala nedovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028598
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - smrt zavarovanca med postopkom
Revizija se dopusti glede vprašanja, do kdaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v primeru, ko zavarovanec zaradi posledic škodnega dogodka umre med postopkom - ali je upravičen do odškodnine le do dneva smrti zavarovanca ali do dneva, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja 42. člen in 44. člen ZFPPIPP.
Nejasna pogodbena določila je treba v skladu s 83. členom OZ razlagati v korist tiste pogodbene stranke, ki pogodbe ni pripravila, le v primeru, če zakonsko določena primarna razlagalna pravila iz 82. člena OZ ali (in) razlage na podlagi metod pravne argumentacije ne omogočajo enopomenske interpretacije.
Razumna je razlaga 1. člena Pogodbe, da toženki niso bile neznane (in zato izgubljene) tiste terjatve, ki jih je sama z lastno udeležbo pridobila v sodnih postopkih.