Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - sklepčnost tožbe - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, pritožbeno sodišče pa tega ni sankcioniralo. Očitek ni utemeljen. Na pomanjkljivosti v trditvah tožeče stranke je ves čas postopka opozarjala tožena stranka. V takem primeru dolžnost sodišča o materialnem procesnem vodstvu odpade, kar je Vrhovno sodišče že večkrat povedalo v svojih odločbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VS00027136
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 34a. ZPP člen 384, 384/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - sklep o taksni obveznosti - smiselna uporaba določb ZPP - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo - terjatev iz naslova plačila sodne takse - dopuščena revizija - pritrdilno ločeno mnenje
Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.
Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika
Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS00026654
ZSReg člen 16. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - sodni register - postopek vpisa v sodni register - sklep o zavrnitvi pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V času veljavnosti ZNP je takrat veljavni 16. člen ZSReg določal, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027197
ZGD-1 člen 388, 611. ZPP člen 67. ZNP člen 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - delničarji - sodni preizkus denarne odpravnine - vodenje enotnega postopka
Ker se je postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 z vložitvijo predloga z dne 6. 2. 2019 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici začel preden je bil pri Okrožnem sodišču v Kopru 11. 2. 2019 vložen predlagateljev predlog, je glede na navedeno določbo v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici (15. člen ZNP).
Obstaja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, zato da se predlagatelju- delničarju omogoči obravnavanje njegovega pravočasnega predloga za sodni preizkus denarne odpravnine v enotnem postopku pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Ker sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - višina škode - zastaranje - organ za odpis prispevkov za socialno varnost - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - višina zavarovalne vsote
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek iz naslova sorazmernega dela prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki jih tožeča stranka uveljavlja na podlagi 18. člena ZOZP, ni zastaran, materialnopravno pravilno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana protipravnost ravnanja druge toženke in ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med neudeležbo druge toženke na naroku dne 9. 9. 2008 in vtoževano škodo.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev zakona ali statuta - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - direktor družbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nekdanji družbenik - dopuščena revizija
Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že s samim tem ravnanjem je kršil statutarno konkurenčno prepoved tožeče stranke in prepoved konkurence po prvem odstavku 41. člena ZGD-1.
Novoustanovljena družba je sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. V času, ko je bil toženec direktor tožeče stranke in/ali njen družbenik, ni smel sklepati takih poslov niti tako, da so bili prikazani kot posli, ki so jih sklenili zaposleni v novoustanovljeni družbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00027585
ZPPDFT člen 8, 22, 22a. ZPlaSS člen 119. OZ člen 239. ZPP člen 367a, 367a/1, 339, 339/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - spletno bančništvo - sumljiva in neobičajna bančna transakcija - zloraba - varnostni ukrepi - ravnanje s potrebno skrbnostjo - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje uporabnika - huda malomarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnik pri uporabi spletne banke ravnal s hudo malomarnostjo,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko je brez opravljene obravnave ugotovilo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, nanj ni oprlo sodbe oziroma ga ugotovilo drugače, in sicer v zvezi z dolžnostmi uporabnika, ki naj bi jih določal Priročnik za uporabo programa A., dejstvom, ali bi bilo mogoče izvesti sporno transakcijo brez pametne kartice v računalniku ter okoliščinami sporne transakcije,
- ali so bile v okoliščinah konkretnega primera podane okoliščine sumljive ter neobičajne transakcije, v katerih je dolžna banka opraviti podrobnejši pregled po 8. in 22.a členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljena je tožničina utemeljitev delegacije iz razloga smotrnosti po 67. členu ZPP zaradi zatrjevane "seznanjenosti s spisom senata" predlaganega sodišča, saj je pristojnost sodišča po ZS določena s pritožbenim sodiščem kot takim (1. točka 104. člena ZS) in ne s senatom, ki o zadevi dejansko odloča.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00026139
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - konflikt interesov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb,
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov.
ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev - zavarovanje terjatve s hipoteko
Ker ZIZ v četrtem odstavku 35. člena samo za primer, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu, za primer vseh ostalih dodatno predlaganih izvršilnih sredstev velja, da o njih odloči sodišče, ki je odločilo o (prvotnem) predlogu za izvršbo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027584
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - konflikt interesov - kapitalska udeležba v kreditojemalcu - izločitev - vmesna sodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ. V takšnem primeru zadostuje, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo.
pravočasnost revizije - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravna podlaga za odločitev
V konkretnem primeru ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, kar izhaja tako iz njenega naslova kot tudi iz značilnega izreka s besedno zvezo, da je zahtevek tožeče stranke "po temelju utemeljen". Sodišče druge stopnje pa je tako sodbo, torej vmesno sodbo in ne končne sodbe s pomanjkljivim izrekom, kot zmotno navaja revidentka, potrdilo.
Revidentka sicer utemeljeno opozarja, da računske operacije ne spadajo v izreke sodb (v konkretnem primeru navedena razlika med dvema cenama v citiranem izreku vmesne sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki te obrazložitve). Vendar pa bodo sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku odločanja o višini zahtevka morala upoštevati, da dejstva, četudi so vsebovana v izreku, ne postanejo pravnomočna. Pravnomočnost se namreč nanaša le na izrek sodbe o tožbenem zahtevku oziroma o obstoju terjatve, uveljavljene z ugovorom zaradi pobota (prvi in tretji odstavek 319. člena ZPP). Na navedeno računsko operacijo v izreku prvostopenjske sodbe sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku tako niso vezana.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00028415
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 70.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - povrnitev premoženjske škode - skrbnost ravnanja uprave - skrbnost kreditodajalca - bančni kredit - konflikt interesov - izločitev - vmesna sodba - dopuščena revizija
Član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil pooblastitelj sam.
V primeru, ko je z internimi akti predvideno, da zaradi visoke izpostavljenosti banke do komitenta o odobritvi kreditov odloča uprava banke, odločanje ne more biti zgolj avtomatizem v smislu sledenja predlogom skrbnikov komitentov za odobritev kreditov oziroma podaljšanje, kot tudi ne v smislu sledenja odločitvam komisije za naložbe komercialnega bančništva v zvezi s temi predlogi. Odločitev uprave terja samostojno in skrbno presojo, ali je glede na podane okoliščine odobritev kredita oziroma njegovo podaljšanje ustrezna odločitev ali ne, ter ali je dano zavarovanje še vedno ustrezno ali ne.