CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031005
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine - podzemna garaža - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi,
- ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VS00015725
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a člena in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015618
OZ člen 39, 610, 610/1, 610/3. ZOR člen 591, 591/1. ZIZ člen 175.
najemna pogodba - del nepremičnine - ugotovitev ničnosti pogodbe - causa (kavza) - nasprotovanje moralnim načelom - onemogočanje uporabe solastniku - nedobrovernost - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - nujno sosporništvo - pravno nasledstvo - prejšnji lastnik - plačilo uporabnine
Tožeča stranka mora v primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe z njo zajeti vse pogodbene stranke, ki so nujni sosporniki, sicer ni tožena prava stranka in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora biti tožba vložena zoper vse pravne prednike pogodbenih strank, temveč da mora biti vložena zoper vse pogodbene strani. Po odsvojitvi nepremičnine novi lastnik kot najemodajalec vstopi v celoten pravni položaj prejšnjega najemodajalca, v vse njegove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V pogodbenem razmerju novi lastnik tako v celoti nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalca.
Izogibanje posledicam, ki jih imajo izvršilni postopki na položaj najemnika nepremičnin, je v nasprotju z moralnimi načeli.
Tretji odstavek 168. člena OZ določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V sodni praksi je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožničina trditvena podlaga tako očitno ni zadostna, saj ni navedla ničesar o tem, kolikšen prihodek in dobiček je ustvarila v preteklosti. Tega ni storila niti po pozivu sodišča prve stopnje, naj predloži poslovne knjige.
Trditveno (in dokazno) breme je v vsakem konkretnem primeru odvisno tudi od trditev (in dokaznih predlogov) nasprotne stranke. Tožeča stranka je trdila, da izgubljeni dobiček predstavlja višina najemnin za plovilo v spornem obdobju; tožena stranka pa je ugovarjala, da bi imela tožeča stranka s tem v zvezi tudi stroške, kar bi zmanjševalo njen prihodek. Takšni utemeljeni ugovori zahtevajo dopolnitev trditvene podlage (in dokaznih predlogov), česar pa tožeča stranka ni storila; zato je presoja sodišč o nezadostnosti njenih trditev materialnopravno pravilna.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je torej predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v zadevi I Cpg 282/2017 in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
Vrhovno sodišče je na občni seji 16. 12. 1993 sprejelo pravno mnenje, da v primeru, da tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije. Pravno mnenje se je nanašalo na ureditev v drugem odstavku 186. člena v zvezi s 382. členom ZPP/77. Navedene zakonske določbe so bile identične ureditvi v drugem odstavku 180. člena in v drugem odstavku 367. člena ZPP, ki dovoljuje neposredno revizijo le v primerih, ko izpodbijani del pravnomočne sodbe presega zakonsko določen znesek. Vrhovno sodišče je zato na sprejeto pravno mnenje z dne 16. 12. 1993 še vedno vezano (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih). Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča po uveljavitvi ZPP.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - odločanje na podlagi razveljavljenega predpisa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost - krivda - dokazno breme
Davčni organ je v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odločil, da so zemljišča, ki se uoprabljajo za vojaške namene, izvzeta iz odmere. Takšno svojo odločitev je oprl na razveljavljen predpis, ki ga pred tem ni uporabljal. Tako je ravnal kljub temu, da ga je občina (kot upravičenka do prejema sredstev iz naslova pobranega nadomestila) opozorila, da gre za razveljavljen predpis. Davčni organ se do tega ni opredelil in je (neutemeljeno) spremenil svojo dotedanjo prakso odmere nadomestila.
Država bi se lahko svoje odškodninske odgovornosti razbremenila le tako, da bi postopala skladno z določbo 131. člena OZ, ki dopolnjuje podnormirano določbo 26. člena URS in uveljavlja obrnjeno dokazno breme glede krivde: da bi zatrjevala in dokaz(ov)ala, da je davčni organ ravnal s potrebno skrbnostjo, česar pa v tem postopku ni storila.
ZArbit člen 28, 32, 40, 40/2, 40/2-2, 41. ZNP člen 4.
priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - postopek pred arbitražo - materialno procesno vodstvo - izvedba glavne obravnave - pridržek javnega reda - pravni interes za pritožbo
Sodišče lahko ob presoji utemeljenosti predloga za priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe upošteva le, ali je arbitraža spoštovala meje, pri kateri država za reševanje sporov želi ohraniti svoj monopol (meje arbitrabilnosti) in ali je postopek in učinek arbitražne odločbe sprejemljiv s stališča najbolj temeljnih vrednostnih in ustavnih načel domačega pravnega reda (javni red).
Pridržek javnega reda se mora uporabiti zadržano, samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domač pravni red nevzdržne.
Zgolj nestrinjanje z materialno pravno pravilnostjo odločitve arbitražnega senata ne more biti podlaga za odrek priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe.
Tudi če bi arbitražni senat res prekršil med strankama dogovorjena procesna pravila odločanja, to samo po sebi še ne utemeljuje zaključka o nepoštenosti postopka, pač pa (lahko) predstavlja razveljavitveni razlog po 4. alineji drugega odstavka 40. člena ZArbit.
Načelu poštenosti postopka zadostuje postopanje, s katerim je bila stranki dana možnost sodelovanja na sestanku/obravnavi ter ji je bila posledično zagotovljena njena pravica do izjave.
Načelo enakopravnosti strank pa je v postopku izpeljano tako, da morajo biti stranke obveščene, kdaj bo senat izvajal dokaze ter da jim mora biti posredovano vse gradivo, na katero senat lahko opre svojo odločitev. To jim omogoča, da se lahko izrečejo o izvedenih dokazih in drugem gradivu.
dovoljenost revizije - izredno pravno sredstvo - zastopanje v revizijskem postopku - odvetnik - novo pooblastilo - postopek likvidacije - pooblastilo stečajnega upravitelja - zavrženje revizije
Ker pooblastila niso dana po dnevu izdaje drugostopenjske sodbe, ko je stranki nastala pravica do vložitve revizije, niso nova; niso pa niti posebna, saj iz njih ne izhaja, da bi tožniki dali pooblastilo prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Likvidacijski upravitelj je bil edini upravičen dati pooblastilo za vložitev revizije. Iz pooblastila prve tožnice pa izhaja, da ga je podpisala druga tožnica kot direktorica prve tožnice.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost pritožbe - stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - odmera nadomestila upravitelja - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - možnost obravnavanja pred sodiščem
Tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, je po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper sklep o (prvi in končni) razdelitvi, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
delniška družba - prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - slaba vera
Sklenitev pravnega posla, ki predstavlja prikrito vračilo vložka, je po določilih ZGD-1 prepovedana zgolj v razmerju med družbo in delničarjem oz. z njim povezano tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o zavarovanju posojila kreditodajalcu - v konkretnem primeru toženi stranki - ki ni delničar ali z njim povezana tretja oseba, torej praviloma ni prepovedana in posledično ni nična sama po sebi. V primeru, da je tožena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala v slabi veri, pa je pogodba nična zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom. Sklenitev pravnega posla, s katerim se krši izplačilna prepoved, je prepovedana tudi tretji osebi, če je seznanjena s tem, da pravni posel pomeni prepovedano vračilo vložka delničarju in kljub temu sklene pogodbo o zavarovanju, saj s tem tudi sama prekrši kogentne določbe ZGD-1.
Za nedobrovernost tožene stranke ne zadošča poznavanje okoliščin o povezanosti tožeče stranke in njene obvladujoče družbe ter o tem, da bi z zagotovitvijo poroštva utegnilo priti do prepovedanega vračila vložka. Dobra vera se domneva, zato banki kot tretji osebi za zavarovanje vsakega odobrenega kredita ni mogoče naložiti bremena poizvedovanja o tem, ali gre v posameznem primeru za prepovedano vračilo vložka. Banka mora svojo dobrovernost dokazovati le v primeru, če bi bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da so bile v trenutku prejetih zavarovanj okoliščine takšne, da bi bilo prepovedano vračilo vložka očitno.
Tožena stranka se ne razbremeni dolžnosti vedeti, da pride s prejemom poroštev v takšnih okoliščinah, kot so podane v konkretnem primeru, do prepovedanega vračila vložka, četudi izjava (o prikrajšanju) v letnem poročilu (pojasnilo iz poročila o odvisnosti, ali je bila odvisna družba prikrajšana ali ne, ki se vključi v poslovno poročilo) ni popolna. Tožena stranka ni mogla kar šteti, da je tožeča stranka od obvladujoče družbe prejela nadomestilo za dana poroštva, če v poročilu nič ne piše o nadomestilu za poroštvo oz. o kakršnihkoli poslih s tretjimi osebami.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - občina - subjekti javnega prava - kršitev osebnostnih pravic - ravnanja fizične osebe - tiskani mediji - svoboda izražanja - podlage odškodninske odgovornosti - posebne okoliščine - kolizija ustavnih pravic - denarna odškodnina pravni osebi - dopuščena revizija
Meja svobode novinarskega izražanja v obravnavani zadevi ni bila presežena. V bistvenem je Vrhovno sodišče upoštevalo razloge, da: so bile sporne izjave toženke izzvane s sprejetjem ukrepa tožnice, ki bi naj bil po mnenju toženke nesmotern; gre za temo, ki je pomembna za razpravo v javnem interesu; gre za absolutno javno osebo, ki je dolžna trpeti širše meje sprejemljive kritike; pravice do svobode izražanja ni dopustno omejiti zgolj zato, ker bi se toženka na ravnanje tožnice lahko odzvala na drugačen, nežaljiv način; ob upoštevanju pomena uporabljenih izrazov in konteksta, v katerem so bili podani, ni podlage za sklep, da je bil predmet razprave potisnjen v ozadje in je bil namen izjav v diskreditaciji tožnice; tožnici zaradi članka tudi niso nastale pravno upoštevne posledice.
V primeru, ko se zatrjuje okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, ki je občina, je treba kriterij obstoja posebnih okoliščin, kot ga določa 183. člen OZ, razlagati strožje in bi morala tožnica zatrjevati in dokazovati, v čem naj bi bila ugled in dobro ime pri izvajanju njenih pristojnosti okrnjena. Zahteva se poseg s pravno upoštevno intenzivnostjo, ki vpliva na uresničevanje funkcije, poslanstva in temeljnega namena delovanja občine.
Neresnične trditve morajo biti povezane s položajem fizičnih oseb v pravni osebi in morajo hkrati krniti ugled fizične in pravne osebe.
Če je treba nejasna pravila pogodbe razlagati v korist druge stranke v primeru, ko ima prva stranka zgolj močnejši položaj pri kreiranju pogodbene vsebine znotraj pogodbene avtonomije, to še toliko bolj velja v primeru, ko pravni red omogoča eni stranki obligacijskega razmerja, da sama oblikuje pravno pravilo, ki bo urejalo to dvostransko razmerje.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odgovornost države - dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno breme
Hipotetični scenarij, na katerega se vseskozi sklicuje revident, ne pomeni, da se hipotetičnost razteza na ves dejanski stan izgubljenega dobička. S hipotetičnim scenarijem ni mogoče zajeti vseh možnih ravnanj oškodovanca in z njimi povezanih možnih premoženjskih izgub. Oškodovanec ne more kar poljubno izbirati med tistimi možnostmi, ki se mu ob vložitvi tožbe kažejo kot najbolj ugodne, torej take, ki bi prinesle čim večji izgubljeni dobiček in s tem čim večjo odškodnino. Hipotetičnost pri zatrjevanem investiranju zadeva le posledice investiranja. Sam namen vlaganja pa mora oškodovanec razumno utemeljiti z dejanskimi okoliščinami (npr. s svojim poslovnim načrtom). Ni torej dovolj, če oškodovanec zatrjuje, da bi denarna sredstva investiral, pač pa mora izkazati, da je v resnici imel tak namen in tak namen tudi konkretizirano predstaviti. Tega tožeča stranka ni zmogla.
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da iz navedb tožeče stranke in opisanih okoliščin ne izhaja njen pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo za ugotovitev nekršitve pravic iz znamke,
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo neobstoj pravnega interesa, ker tožeča stranka ni pojasnila razlogov, zakaj je tožena stranka začela preprečevati uvoz in prodajo, in da so se distributerji tožene stranke v postopkih zoper njih branili z ugovorom, da ima tožnik pravico do uporabe znakov SKENDERBEG, in/ali da je tožena stranka skušala uveljaviti zahtevke zoper tožnika.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - posojilna pogodba - prvo procesno dejanje
63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014757
OZ člen 505. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kritni kup
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialno pravilna uporaba določb o kritnem kupu (505. člen OZ) za stvar, ki je predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zastava terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je sprejela odločitev o podaljšanju kredita in sklenila dodatek k kreditni pogodbi, s katerim je podaljšala rok vračila kredita do 15. 3. 2013, pretrgala vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke, ki denarnih sredstev, ki so bila predmet zastavljene terjatve, kljub obvestilu o zastavi terjatve ni nakazala toženi stranki ampak neposredno zastavitelju.
temeljna načela obligacijskega prava - kršitev temeljnih načel - izročitev nepremičnin - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami, kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena OZ), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem. Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.