predlog za dopustitev revizije - časovne meje pravnomočnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prenehanje terjatve po zaključku glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - začetek stečajnega postopka zoper stranko postopku v času odločanja o pravnem sredstvu
Sodišče druge stopnje je ob odločanju o pritožbi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero tudi sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, lahko upošteva zgolj stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. O nadaljnji usodi vtoževane terjatve se bo odločalo v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 40, 53. ZPP člen 365, 365/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - odločba pritožbenega sodišča - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Če iz pritožbene sodne odločbe, ki je po pravu države izvora formalno izvršljiva, sama izvršljiva vsebina ni natančno razvidna, jo je pa mogoče (s pomočjo sodne odločbe sodišča prve stopnje) ugotoviti, je sodišče države, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze (sodno odločbo sodišča prve stopnje) v smeri konkretizacije pritožbene sodne odločbe, torej v smeri natančne opredelitve obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti v korist upnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Toženkinih očitkov na račun predhodno izdanih odločb pristojnega višjega sodišča v tem sporuni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
ZMZPP člen 4, 96, 109, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 352, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaško pravo - prisilna poravnava - sklep o odobritvi prisilne poravnave - možnost sodelovanja stranke v postopku - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe
Priznanje pravnega učinka tuje sodne odločbe predpostavlja, da gre za odločbe, ki so izdane zoper določeno osebo, ki ji je zato treba dati možnost, da sodeluje v postopku priznanja (96. člen ZMZPP). Zoper določeno osebo je odločba izdana tedaj, če ji nalaga kakšno obveznost. Sklep Trgovskega sodišča v Osijeku ne nalaga nobenih obveznosti (in niti ne podeljuje nobenih pravic) nasprotnima udeležencema, saj v postopku prisilne poravnave sploh nista sodelovala.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - obvezne priloge - izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti popoln izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo izpodbija. Takšna priloga praviloma zagotavlja tisti minimalni obseg objektivnih informacij o ravnanju pritožbenega sodišča, ki Vrhovnemu sodišču omogoča, da se na hiter in enostaven način prepriča o (ne)utemeljenosti predloga.
dopuščena revizija - zaključek stečajnega postopka - kasneje najdeno premoženje - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - dopustnost tožbe - vložitev tožbe zoper člane poslovodstva stečajnega dolžnika po zaključku stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je dopustna vložitev tožbe na podlagi 42. člena ZFPPIPP tudi po zaključku stečajnega postopka,
- ali gre pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera za pozneje najdeno premoženje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodišča - odškodninska odgovornost države - objektivna pristranskost sodišča
Okoliščina, da je krajevno pristojno sodišče tisto, za katerega organizacijsko enoto tožeča stranka trdi, da je ravnala nezakonito in ji s tem povzročila škodo, zaradi katere zahteva odškodnino od Republike Slovenije, je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
OZ člen 243, 243/1, 333, 333/1, 333/3, 619, 648. ZOR člen 266, 266/1, 358, 358/1,358/3, 600, 629. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odpoved pogodbenega razmerja - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe pred potekom časa - izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povrnitve škode - višina odškodnine - predvidljiv obseg škode
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje (prvi odstavek 358. člena ZOR). Ta možnost stranke ima naravo oblikovalne pravice, druga stranka pa lahko odpoved razmerja le sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Prvi odstavek 266. člena ZOR pravico do odškodnine v primeru poslovne odškodninske odgovornosti omejuje na tisti obseg škode, ki je bil za drugo stranko ob sklenitvi pogodbe predvidljiv. Med dejstva oziroma okoliščine, za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana pa spadajo vse okoliščine, ki jih ji je ta ob sklepanju pogodbe razkrila in tvorijo skupni namen pogodbenikov.
OZ člen 360, 361. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3-1.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Zmotno je kategorično stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - stečaj glavnega izvajalca - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - konkretizacija pritožbenih navedb
Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha.
OZ člen 1012, 1025. ZPP člen 205, 205-3, 207, 207/2.
poroštvo - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - kršitev notifikacijske dolžnosti - poziv upnika na plačilo - pogoji za prekinitev postopka
V primeru solidarnega poroštva ima upnik pravico do sodnega uveljavljanja terjatve zoper dolžnika in (ali) poroka takrat, ko neuspešno poteče čas, v katerem mora dolžnik izpolniti svojo terjatev (zapadlost). Zapadlost obveznosti glavnega dolžnika, kot je bila določena ob sklenitvi poroštvene pogodbe, torej pogojuje tudi zapadlost poroštvene obveznosti, zato tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da bi jo morala za utemeljenost tožbenega zahtevka tožeča stranka posebej in izrecno pozvati k plačilu.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2, 372, 379, 379/1.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - navadna poštna pošiljka - priporočena poštna pošiljka - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je vložila pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje priporočeno po pošti dne 23. 6. 2015. S tem v zvezi v reviziji navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kar je upoštevaje določbo 372. člena ZPP dopustno. Na tej podlagi je nastal dvom o tem, ali je bila tožničina pritožba res prepozna. Če je namreč navedba o priporočeni oddaji pritožbe točna, je pritožba vložena pravočasno (drugi odstavek 112. člena ZPP) in je izpodbijani sklep sodišča druge stopnje napačen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 113.137,80 (52.491,32 + 60.646,48) EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
OZ člen 58, 112, 112/4. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - plačilo opravljene storitve - cena pogodbenih del - spremenjene okoliščine - teorija realizacije
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo višje cene za opravljene storitve, temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka celotno obdobje, na katero se nanaša poračun, za toženo stranko izvajala storitve, ki so bile predmet Pogodbe, tožeča stranka pa ni uspela dokazati dogovora med pravdnima strankama o plačilu višje cene storitev, kot je bila dogovorjena s Pogodbo.
Odškodnina se sicer res odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), vendar pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Zapadlost obveznosti je predpostavka dolžnikove zamude (prvi odstavek 299. člena OZ), zato je po zapadlosti obveznosti v načelu dolžnik v zamudi.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazovanje z izvedencem - pregled dokumentacije - odločanje na podlagi dokumentacije v spisu - dokazna podlaga v spisu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti
Revident graja postopanje prvostopenjskega sodišča, ker je bilo izvedenki naloženo, da pregleda računovodsko in drugo dokumentacijo pri toženi stranki ali pri njej odvisnih družbah, dokumentacija, ki naj bi jo pregledovala, pa ni del sodnega spisa. S tem naj bi bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti. Vendar ne drži, da bi smel izvedenec pregledovati le dokumentacijo, ki je del sodnega spisa. V številnih primerih to sploh ni mogoče (npr. pri izvedenstvu na področju medicine, gradbeništva, telekomunikacij ipd.). Po določbi prvega odstavka 252. člena ZPP vodi sodišče dokazovanje z izvedencem tako, da izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda. V naslednjem odstavku je določeno, da se lahko izvedencu dovoli pregled spisa. Če bi moral biti predmet, ki naj ga izvedenec pregleda, v spisu, bi bila opisana zakonska ureditev odveč. Revidentu zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi bilo treba računovodsko dokumentacijo hčerinskih družb tožene stranke vložiti v spis in bi jo šele tedaj izvedenka lahko pregledala.
bančna garancija na prvi poziv - pogoji za izplačilo - predložitev dokumentov - načelo strogosti in formalnosti - zavrnitev izplačila
Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali so se predloženi dokumenti tožeče stranke skladali s tistimi, ki so bili navedeni v bančni garanciji. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženih listinah in dokumentih, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.1 Skladno z načelom strogosti in formalnosti je za izplačilo garantiranega zneska ključno, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je naročnik, ki je prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, dolžan, ko so izpolnjeni pogoji za plačilo te neposredne zahteve, plačati terjatev sodelavcu podjemnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kršitev materialnega in procesnega zakona
Očitkov na račun dosedanjega sojenja ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP, saj zakonitost in pravilnost sojenja zagotavlja instančni sistem sojenja. Postopkovne in materialnopravne nepravilnosti so tako predmet pritožbenega preizkusa in zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.