ZFPPIPP člen 131, 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - prekoračitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP.
Z 121.a členom ZIL-1 je uzakonjena t. i. licenčna analogija, po kateri se višina odškodnine lahko odmeri v višini licenčnine, ki bi jo prejemal imetnik znamke v primeru pogodbene rabe.
Dopuščeno je bilo vprašanje, ali v okoliščinah konkretnega primera tožeči stranki pripada odškodnina zaradi kršitve njenih blagovnih znamk. Vprašanje se nanaša na temelj odškodninske odgovornosti in ne na izračun višine odškodnine. V reviziji tožena stranka sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, ker meni, da obravnavani primer ni primeren za uporabo licenčne analogije. Licenčna analogija je metoda, ki se lahko uporabi za določitev višine odškodnine. Revizijske navedbe se tako v pretežni meri nanašajo na vprašanje višine prisojene odškodnine in ne na temelj odškodninske odgovornosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - oddelek višjega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Sicer pa dolžnica ne navaja, da bi morebiti šlo za tesnejše prijateljske odnose med sodniki izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Poleg tega sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
OZ člen 111, 111/5, 480, 487. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - izguba pravic kupca - rok za uveljavitev pravic kupca - ugasla pravica - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se za izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti prodajalcu smiselno uporablja 487. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti proizvajalcu, ali pa se smiselno uporablja 480. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake;
− ali kupcu pri razvezi prodajne pogodbe na podlagi petega odstavka 111. člena OZ pripadajo zakonske zamudne obresti od kupnine od njenega plačila dalje.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ker se tožeča stranka v predlogu za izvršbo ni sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in v njem tudi ni določno označila listine o sporazumu, je njen ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala v dopolnitvi tožbe z dne 15. 1. 2018, prepozen in ga zato ni mogoče upoštevati.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali v skladu z 42. členom ZIL-1 kombinacija dveh ali več generičnih, običajnih besed v znamki lahko ustvari razlikovalni učinek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00010512
OZ člen 125, 293, 316. ZPlaSS člen 5, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali se sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet razteza tudi na plačila, ki jih organizacija za plačilni promet prejme po vročitvi sklepa o izvršbi za dolžnika iz naslova poslovanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov, in
- ali je imela banka v okoliščinah konkretnega primera pravico do pobota svojih terjatev do komitenta iz naslova Kreditnih pogodb z nasprotnimi terjatvami komitenta, ki temeljijo na Pogodbi o izvajanju plačilnega prometa s plačilnimi karticami (t. j. s plačili preko POS terminala).
dopuščena revizija - podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v okoliščinah konkretnega primera status ločitvenega upnika in cesija terjatve glavnega izvajalca vplivata na presojo ugovora tožene stranke, da so podizvajalci pred izvedbo cesije nanjo (to je na naročnico) že naslovili zahtevke na podlagi 631. člena OZ.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta obnovljenega postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka. Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, vključno z vrednostjo spornega predmeta, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor v zvezi s stečajnim postopkom
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Posplošena navedba tožeče stranke, da naj bi se sodeča sodnica in sodnica, ki vodi stečajni postopek, poznali, bili kolegici, tudi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Okoliščina, da sta toženca v tesnem sorodstvenem razmerju (sin in hči) z višjo sodnico pristojnega sodišča, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - več predmetov izvršbe - območje, na katerem leži nepremičnina
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za opravo izvršbo vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Dolžnikove nepremičnine, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajajo na območju katastrske občine Izola, ki sodi v območje Okrajnega sodišča v Piranu
spor o pristojnosti - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država in samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) društva ni.
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sodni izstop družbenika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča ali tožene stranke. Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 104.212,40 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.