prenehanje pravne osebe - stečaj - izbris iz sodnega registra - prenehanje stranke - sposobnost biti stranka v postopku - revidenta - zavrženje revizije
Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka ne pride v poštev.
spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine - izterjava denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe
Ker zahteva za izterjavo denarne kazni v višini 5.000,00 EUR temelji na zatrjevani kršitvi pravice intelektualne lastnine, gre v obravnavanem primeru za spor o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je na podlagi določbe drugega odstavka 103. člena ZS na pravi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad izvajalcem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
mandatna pogodba - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika - obveznosti prevzemnika naročila
Tožnica navaja, da pooblastilo odvetniku zajema le naročilo do polnega poplačila terjatve upnika in nič več, ker pa je toženka prejela več, je po njenem mnenju ravnala v nasprotju s 769. členom OZ, ki ureja odmik od naročil in navodil. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženka imela pooblastilo za izvršilni postopek, preplačilo pa je bilo izvedeno v zvezi s tem postopkom. Po takšni razlagi, kot jo zagovarja tožnica, toženka ne bi imela pooblastila niti za vložitev predloga za ustavitev postopka, kar pa ne drži. Ravno nasprotno, toženka je pri prenakazilu ravnala po izrecnih navodilih svoje stranke in se je njenih navodil držala. S tem je toženka ravnala tudi v skladu s 768. členom OZ, ki mandatarju v prvem odstavku nalaga, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem pa mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Mandatarju torej nalaga, da v razmerju do naročnika, in ne do naročnikove nasprotne stranke, kot navaja tožnica, ravna kot dober gospodar.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - gospodarski subjekt - gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1. ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča druge stopnje - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Pristojnost v konkretni zadevi se določa po določbi 104. člena ZS.
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - pristojnost višjega sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosa
Sklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spor, ki nastane med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom - predhodni preizkus tožbe
Faza predhodnega preizkusa tožbe se namreč konča, ko sodišče tožbo uspešno vroči toženi stranki. Okrožno sodišče v Kopru pa je 4. 2. 2017 dopolnitev tožbe vročilo toženki, 14. 2. 2017 prejelo toženkin odgovor na tožbo in šele nato (istega dne) izdalo sklep o krajevni nepristojnosti. Ker je to storilo po dejanjih, ki ne sodijo več v okvir predhodnega preizkusa tožbe, je tako postopanje prepozno.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatve - neupravičena pridobitev - kondikcija
Pod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ treba razumeti le, da mora glavni izvajalec pripoznati terjatev podizvajalca in torej ne, da mora tudi naročnik pripoznati terjatev glavnega izvajalca.
Kadar v razmerju med podizvajalcem in naročnikom niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, neposrednega plačila od naročnika ni mogoče (subsidiarno) zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ.
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZPP člen 214, 214/2. ZJN-2 člen 29. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
pristop k dolgu - cesija - prevzem dolga - investitor - podizvajalec - dogovor o plačilu - plačilo blaga - pogoj
Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika, pristop k dolgu pa pomeni utrditev obveznosti za upnika, saj sta v zavezi nasproti upniku sedaj dva dolžnika. Osnovna zaveza pristopnika je v izpolnitvi obveznosti (glavnega) dolžnika. Pristop k dolgu mora zato vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje.
Namen dogovora o neposrednem plačilu podizvajalcu/dobavitelju je sicer v njegovem varstvu v primeru neplačevitosti izvajalca, vendar je takšno varstvo z vidika investitorja ekonomsko smiselno le, če z njim istočasno poravna terjatev, ki jo ima do njega izvajalec. V nasprotnem primeru bi (lahko) dolgoval dvakrat.