MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je naročnik, ki je prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, dolžan, ko so izpolnjeni pogoji za plačilo te neposredne zahteve, plačati terjatev sodelavcu podjemnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kršitev materialnega in procesnega zakona
Očitkov na račun dosedanjega sojenja ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP, saj zakonitost in pravilnost sojenja zagotavlja instančni sistem sojenja. Postopkovne in materialnopravne nepravilnosti so tako predmet pritožbenega preizkusa in zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - izločitev sodnika
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev po 6. točki 70. člena ZPP, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Ker sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je tretja toženka - višja sodnica pristojnega sodišča tožnikova žena ter mati prvega toženca in druge toženke, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 45, 55.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev sodbe - fikcija vročitve - klavzula pravnomočnosti - ugovor krajevne pristojnosti - obstoj izključne krajevne pristojnosti - spor iz pogodbenega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava
Nasprotna udeleženka zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejela, ni izkazala okoliščin v smislu 2. točke 34. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001, saj iz overjenega prevoda tuje sodne odločbe očitno izhaja, da je bila nasprotna udeleženka o postopku obveščena in da je imela v njem možnost sodelovati. Iz 2. točke 34. člena Uredbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe. Če bi bila s tujo sodbo nasprotna udeleženka morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako (da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi). Na tuji sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti, navedeno pa pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
Tuje sodne odločbe v postopku priznanja ni dovoljeno preverjati glede vsebine.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
Zakonsko določena izjema od izključitve kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja (tretji odstavek 953. člena OZ), velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila. Ni pravilno revizijsko stališče, da je ta zakonska določba uporabljiva le v primeru neposrednega zahtevka oškodovanca, ne pa tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico. Zavarovanje poklicne odgovornosti namreč primarno varuje zavarovančeve premoženjske interese.
OZ člen 100, 459, 459-2. ZFPPIPP člen 340, 343, 343/2, 343/3.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet pogodbe - prodaja poslovne celote - kamnolom - mineralne surovine - javno dobro - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma - koncesija - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - izključitev odgovornosti - vmesna sodba
Lastnosti kamnoloma, ki omogočajo takšen ali drugačen obseg izkoriščanja (obseg raščenih mineralnih snovi pod površjem), sodijo med lastnosti stvari (kamnoloma). Če kamnolom nima ustrezne vsebnosti mineralnih surovin za izkoriščanje v pričakovanem obsegu, za katerega ga kupec kupuje, to pa je bilo prodajalcu znano ali bi mu bilo moralo biti znano, gre za stvarno napako iz 2. točke 459. člena OZ.
Pri prodaji poslovne celote se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato ni mogoče po prodaji uveljavljati, da posamezen del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti.
Glede jamčevanja za stvarne in količinske napake v ZFPPIPP ni posebnih določb, ki bi zadevale prav prodajo poslovne celote in zato velja tudi za tako prodajo določba 340. člena, po kateri je odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake izključena.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prerekanje ločitvene pravice - tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - dajatvena tožba
Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundardnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2, 270, 270/1, 391. OZ člen 14, 86, 86/1, 90, 90/2, 92, 93. ZPP člen 181, 181/3, 367c, 367c/4, 374, 374/2. ZGD člen 250, 362, 362/1.
sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - dopuščena revizija - sklep o dopustitvi revizije - dovoljenost pritožbe
V primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, pride lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti.
Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že sprejelo stališče, da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu.
V primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, je ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
OZ člen 110. ZGD-1 člen 263, 264. ZPSPP člen 28, 28/1-1, 32, 32/1.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - enostranski odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih določil - krivdni razlogi - izročitev menice - jamstvo - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - izpraznitev poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - delniška družba (d. d.) - organi vodenja in nadzora - skrbnost dobrega gospodarstvenika - ravnanje v škodo družbe - neupravičena pridobitev - pavšalni ugovori - nedovoljene revizijske novote
Dejstvo, da najemnik tudi po opozorilu najemodajalca le temu ni izročil ustreznega zavarovanja (menic), zaradi česar je bila oddaja poslovnih prostorov v podnajem v nasprotju s pogodbenimi določili, predstavlja takšno kršitev pogodbenih določil, ki v skladu najemnimi pogodbi in 28. členom ZPSPP omogoča odstop od najemnih pogodb.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 265, 265/1, 266, 266/1, 281, 281/1, 281/5. OZ člen 14, 86, 86/1, 93, 94. ZPP člen 2.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - uveljavljanje izpodbojnosti - sklepčnost tožbe - analogna uporaba določb oz
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - dokazovanje - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - priznanje dejstev - zakonska domneva - dopuščena revizija
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Domneva iz drugega odstavka 214. člena ZPP je umeščena v splošni del zakona, zato predstavlja splošno pravilo, katerega ni mogoče izključiti za posamezno procesno situacijo, če zakon izrecno ne ureja takšne izjeme. Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev o sporu na podlagi 488. člena ZPP.
OZ člen 289, 631. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 46, 227, 282.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca - učinki predhodne odredbe na dospelost terjatve - dopuščena revizija
Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
Zakon ne daje podlage za razlikovanje položaja podizvajalca v primeru, ko neposredni zahtevek uveljavlja (zgolj) s tožbo, od primera, ko je zahtevek najprej uveljavljal izvensodno. Zmotno je zato revidentovo stališče, da bi moralo sodišče v primeru, ko se je podizvajalec v tožbi skliceval na izvensodno uveljavljani zahtevek, utemeljenost zahtevka presojati glede na obstoj predpostavk iz 631. člena OZ v trenutku, ko je tožeča stranka pri toženi neposredni zahtevek uveljavljala.
V kolikor je predhodna odredba kasneje opravičena, ima rubež terjatve obligacijskopravni učinek prehoda terjatve iz premoženja upnika iz obligacijskopravnega razmerja na upnika iz procesnega razmerja zavarovanja terjatve. Izdaja predhodne odredbe zato ne učinkuje na položaj dolžnikovega dolžnika tako, da bi spreminjala zapadlost njegove obveznosti do dolžnika.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 73, 73/2, 73a, 73a/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
V obravnavanem primeru je davčni organ v Ljubljani z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2010 postopal v skladu z določbo prvega odstavka 73a. člena ZDDV-1, ki določa da lahko davčni organ v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Glede na to je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da davčnemu organu v Ljubljani zaradi izdaje sklepa z dne 13. 5. 2010 ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je ravnal v skladu z zakonskim pooblastilom.