ZFPPIPP člen 261, 264, 271, 275, 277, 277/1, 278. ZGD-1 člen 498, 499. ZPP člen 108, 108/1, 182.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nadomestitev vrnjenega posojila družbeniku - določnost tožbenega zahtevka - poprava vloge - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - cesija - sočasnost zavezovalnega in razpolagalnega dela posla pri cesiji - domneva insolventnosti - obstoj več domnev insolventnosti - vedenje družbenika in poslovodje o insolventnosti družbe - dokazovanje - zaslišanje strokovnih pomočnikov stranke - zavrnitev dokaznega predloga
Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.
Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prodaja električne energije - odstop od pogodbe - nakup dogovorjene količine električne energije - kraj izpolnitve pogodbene obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - povrnitev škode - razlaga pogodbe
V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.
zastavna pravica na nepremičnini - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - izbris hipoteke - imetništvo zastavne pravice - pasivna legitimacija - sporazum o ustanovitvi hipoteke - ničnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - neveljavnost vknjižbe - tožbeni zahtevek za izstavitev izbrisne pobotnice - denarna terjatev
Tožnica bi lahko od druge toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če bi bila ta takšen razpolagalni pravni posel dolžna opraviti. Njena obveznost bi ostajala le, če bi se druga toženka ali prva toženka (kot prenosnica terjatve) zavezali izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist tožnice v zavezovalnem pravnem poslu, katerega izpolnitvi je namenjena sklenitev razpolagalnega pravnega posla (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila). Za razliko od izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba, tožnica s tako postavljenim zahtevkom od toženk zahteva izpolnitev neke obveznosti, ki (praviloma) izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) in ni stvarnopravne narave.
Zakonska določba izbris hipoteke pogojuje z (naknadnim) prenehanjem zavarovane terjatve. Gre za situacijo, ki jo je treba ločiti od položaja, ko terjatev že ob njenem zavarovanju sploh ni obstajala, ker je bila zgolj navidezna in s tem neobstoječa ali pa je bila nedenarna in s tem nezmožna hipotekarnega zavarovanja. V takšnem primeru je pravni posel zavarovanja zaradi neobstoječega oziroma nemogočega predmeta ničen (35. člen OZ), posledično pa je materialnopravno neveljaven vpis v zemljiško knjigo in so izpolnjeni pogoji za izbris hipoteke po 243. členu ZZK-1.
Terjatev, ki jo ima prva toženka kot prodajalka do kupke nepremičnin, je po svoji naravi denarna obveznost. Stranki sta jo v pogodbi izrecno opredelili v denarju, v primeru zamude z izpolnitvijo sta dogovorili tudi dvo odstotne obresti. Poleg tega je v prodajni pogodbi kupka (tožnica) v zavarovanje izpolnitve obveznosti plačila preostanka kupnine dovolila vpis zastavne pravice v korist prodajalke (prve toženke). Takšno (hipotekarno) zavarovanje je mogoče dogovoriti zgolj za denarno terjatev.
avtorska pravica - varstvo avtorskih pravic - pridobitev informacij javnega značaja - novica - video posnetek - intervju - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - omejitve avtorske pravice - dopuščena revizija
Zgolj dejstvo, da so bile besede predsednika tožeče stranke posredovane kot posneti intervju, ne spremeni ugotovitve, da v njem podane informacije oziroma stališča dopolnjujejo sporočilno vrednost novice v posredovanem sporočilu za javnost. Razlika med pisanim in (video) posnetim sporočilom je zgolj v mediju kot sredstvu prenosa informacije, ne pa v njunem namenu in posledično avtorskopravnem varstvu.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba cen na trgu - gospodarska kriza
Spreminjanje cen na trgu morajo in morejo stranke upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Ker je na spremembe cen torej treba računati, se v primeru normalnega poslovnega rizika na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb, ki stranko prizadene v takšni meri, da ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4003059
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZFPPIPP člen 217, 227.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - posledice začetka stečajnega postopka - pravna korist od vložitve revizije - zavrženje revizije
V konkretnem primeru vprašanje obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke že v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bilo sporno, saj tožena stranka niti ni izpodbijala sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je odločilo o obstoju terjatve v smislu 217. člena ZFPPIPP. To pa hkrati pomeni, da je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko tožeča stranka izgubila pravno korist, ki jo je pridobila na podlagi uspeha s pritožbo, ko je sodišče druge stopnje dajatvenemu tožbenemu zahtevku na denarno plačilo ugodilo v celoti in ne samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave. S tem pa je prenehala tudi pravna korist tožene stranke, ki jo je zasledovala ob vložitvi revizije, saj se v posledici začetka stečajnega postopka tudi v primeru ugoditvi reviziji in potrditve sodbe sodišča prve stopnje njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - strošek zamenjave stvari - strošek popravila dela stvari
Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. V povezavi z obravnavano zadevo se v tem okviru izpostavi vprašanje, ali oškodovancu zaradi škode, ki mu je nastala na stvari, pripada (zgolj) odškodnina za popravilo poškodovane stvari (ali njenega dela), ali pa je morda upravičen zahtevati stroške zamenjave poškodovane stvari (oziroma njenega dela). V konkretni zadevi je vprašanje še toliko bolj pomembno, saj je dokazni postopek pokazal očitno nesorazmerje med stroškom zamenjave in med stroškom popravila poškodovanega dela.
Sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ni spreminjalo svoje volje. Iz obrazložitve drugostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je prav zaradi postavljenega zahtevka za objavo sodbe tožnici priznalo pravni interes tudi za ugotovitveni zahtevek. Jasna volja sodišča druge stopnje je bila torej v spremembi I. točke izreka prvostopenjske sodbe, kar je tudi storilo z ugoditvijo ugotovitvenemu zahtevku, ter v spremembi IV. točke izreka prvostopenjske sodbe, kjer pa se je sodišču pripetila očitna pisna pomota, saj je v tem delu toženki dodatno naložilo le objavo III. točke izreka prvostopenjske sodbe, ne pa tudi njene I. točke (ugotovitvenega dela). Ne gre torej za morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, gre zgolj za v izreku pomotoma izpuščeno besedilo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
V primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
zavarovanje terjatve - bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - bančna garancija na prvi poziv - dokumentarni pogoj - načelo strogosti in formalnosti - sprememba pravne kvalifikacije
Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali se je poziv tožeče stranke po svoji vsebini skladal z zahtevo bančne garancije. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženem pozivu, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložena izjava, po obliki in vsebini sklada z garancijskimi pogoji. Načelo strogosti in formalnosti za izplačilo garantiranega zneska terja, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamuda podjemnika - razlaga pogodbe - vrednost izvedenih del - pogodbena faza - znižanje plačila
Četudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.
V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
Pravnomočnost zajema stanje ob zaključku glavne obravnave, zato zadene stranke prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb, nasprotni dokaz ni dopusten. Morebitne ugovore bi tožena stranka morala uveljavljati v predhodni pravdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba za umik objave - blatenje sodnikov na spletu
V obravnavanem sporu se zahtevek tožnice nanaša na odstranitev javnih objav s spletne strani www.....si, v katerih tožena stranka med drugim blati tudi sodnike in sodnice Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani ter piše o vloženih kazenskih ovadbah zoper te sodnike. Če bi v tem sporu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, v primeru vložene pritožbe pa tudi Višje sodišče v Ljubljani, bi utegnil biti prizadet videz objektivne nepristranskosti teh dveh sodišč, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZIZ člen 40c, 42c, 54, 100, 136. ZPP člen 15, 17, 24, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - javni sklad - spor zaradi kršitve pogodbe - civilnopravno razmerje
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcu. Gre torej za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4003058
ZGD-1 člen 263. OZ člen 346, 352, 352/2, 352/3, 766, 766/1.
delniška družba (d. d.) - vodenje poslov družbe - obveznosti uprave družbe - odgovornost uprave družbe - sui generis terjatev - korporacijska terjatev - mandat - naročilo - povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju. Upravo z imenovanjem vežejo določene obveznosti pri vodenju poslov družbe, katerih kršitev utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost napram družbi. Takšna značilnost razmerja terja uporabo določb OZ-a o zastaranju terjatev iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o odstopu terjatve - obvestilo dolžniku o odstopu terjatve
Kadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora.
Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilna, zato nanjo tudi ne more vplivati dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik drugostopenjskega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je višja sodnica tožnikova žena ter mati prvega in drugega toženca, pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Temu pa zagotovo prispevajo tudi trditve višjega sodišča o „kolegialnih in prijateljskih odnosih“ sodnikov Višjega sodišča v A. z višjo sodnico, ki je s strankami v postopku v najožjem sorodstvenem razmerju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4003054
ZPP člen 1, 18, 371, 371/2, 384, 384/4, 377. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/1, 18/4, 18/5, 18/6, 19, 19/1, 19/2, 19/6, 26, 26/2, 32, 40, 40/1, 52.
dopuščena revizija - sodna pristojnost - upravna pristojnost - koncesijska pogodba - komunalnimi odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - izvajanje lokalne javne službe - dovoljenost revizije - sklep v zvezi z zavrženjem predloga za izdajo začasne odredbe - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje revizije
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev ostalih dokaznih predlogov pravdnih strank, sta se stranki lahko šele v sodbi seznanili z razlogi za njihovo zavrnitev, zato je bila pritožbena graja teh razlogov pravočasna.