OZ člen 190, 190/1, 198. ZNDM-2 člen 21, 21/1, 22, 22/3, 22/4, 22/5. SPZ člen 37, 37/1.
neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - omejitev lastninske pravice - verzijski zahtevek - mejni prehod - poseg v lastninsko pravico
Kadar nepremičnine spadajo v območje mejnega prehoda, obveznosti in prepovedi iz 22. člena ZNDM-2 ni mogoče zaobiti pri presoji, ali je lastniku omogočeno mirno izvrševanje lastninske pravice in njihova prosta uporaba. Upoštevati je namreč treba, da vsebina teh obveznosti in prepovedi neposredno na podlagi zakona zavezuje tudi lastnika nepremičnin, ki so v območju mejnega prehoda, in s tem zožuje vsebino lastninske pravice, kot je izoblikovana v prvem stavku prvega odstavka 37. člena SPZ.
regresni zahtevek ZPIZ - predlog za presojo ustavnosti
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je senat drugostopenjskega sodišča ravnal zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravicami do kontradiktornega postopka, ker v predmetni zadevi ni razpisal glavne obravnave, ko je spoznal, da je za odločitev o višini nastale škode (izgubljenega dobička) bistveno vprašanje o količini posredovanja klicev za zaključevanje v omrežje tožene stranke preko tranzitnih operaterjev, čeprav sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem sploh ni ugotavljalo, pa so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale?
ZPP člen 357a, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 331, 331/1.
sklep o prodaji nepremičnin - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe
Sklep sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP predstavlja enega od sklepov, ki jih stečajno sodišče sprejme v pravnomočno začetem stečajnem postopku. Ta sklep je usmerjen k zasledovanju cilja unovčitve stečajne mase stečajnega dolžnika za zagotovitev čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Ta odločitev sodišča zato ne predstavlja dokončne ureditve razmerja med udeleženci stečajnega postopka. Zato ni mogoče ob smiselni uporabi določbe 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo
Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil. Pritožnica skuša polemizirati z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Konkretnih razlogov, zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo izvesti dokazni predlog s predložitvijo poslovne dokumentacije upoštevajoč pojasnila sodišča druge stopnje, ne navede.
postopek osebnega stečaja - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije
Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj.
URS člen 33. ZGD-1 člen 395, 395/7, 395/7-1, 401/1, 401/1-1, 401/1-2. ZFPPIPP člen 199, 199/1, 199/1-3, 199d, 199d/4. ZRev-2 člen 4. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost letnega poročila - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbojna tožba - poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala - pravni interes - nekdanji delničar
V obeh revizijah zatrjevano ključno dejstvo, zaradi katerega naj bi bilo letno poročilo nično, to je bistvena podcenitev vrednosti nepremičnega premoženja toženke, ni razlog, ki je pomemben za upnike (in tudi ne dosega javnega interesa), temveč je pomemben ožje, le za delničarje. Zato ni upošteven razlog za ničnost letnega poročila toženke iz prve alineje prvega odstavka 401. člena ZGD-1.
Ko je predmet revizijskega vprašanja zakonsko pravilo blanketne narave, kar druga alineja prvega odstavka 401. člena ZGD-1 je, mora revident konkretno zatrjevati, katero pravno pravilo, na katerega blanketna norma napotuje, je bilo kršeno in zakaj ter kako to vpliva na zakonitost letnega poročila.
Izpolnitev pogojev za izpodbijanje sklepov skupščine ob vložitvi tožbe ne pomeni, da je s tem izpolnjen pravni interes za tožbo, ne glede na okoliščine, do katerih lahko pride med pravdo in ki so upoštevne za položaj delničarja kot imetnika tistih pravic, ki so mu ob vložitvi tožbe dajale upravičenje za vložitev izpodbojne tožbe; kadar so te delnice razveljavljene v drugem sodnem postopku, konkretno v postopku prisilne poravnave, v katerem je bilo izvedeno zmanjšanje osnovnega kapitala na 0 (nič), z razveljavitvijo pa so prenehala tudi materialnopravna upravičenja iz delnic, bi morale tožnice - nekdanje delničarke izkazati pravni interes za nadaljevanje izpodbojne tožbe. Tožnice pravnega interesa za odločanje o izpodbojni tožbi niso izkazale.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 102/2, 102/2-c, 267, 267/1, 267/3.
zloraba prevladujočega položaja - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - obrazložitev predloga
Iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi predlagatelj očitek zlorabe monopolnega položaja v smislu izvršitvenega ravnanja, opredeljenega v točki (c) drugega odstavka 102. člena PDEU, na katerega se sklicuje, zasnoval, upoštevaje navedena stališča Sodišča EU. V predlogu tako ni trditev o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da tožeča stranka z očitanimi ravnanji uresničuje cilj izkrivljanja konkurence. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj očitano ravnanje lahko v okoliščinah primera povzroči izkrivljanje konkurence. Predlagatelj se s tem v zvezi tudi ni skliceval na morebitne trditve, ki bi jih podal v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje in so ostale v dosedanjem postopku neizčrpane. Ko je tako, Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ne more odgovoriti na vprašanje, ali so vprašanja s področja prava EU, predlagana v okviru predloga za dopustitev revizije, upoštevna za odločitev v okoliščinah primera.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
predlog za predhodno odločanje SEU - obrazložitev predloga - trditveno breme
Sprožitev vprašanja glede prava Unije in zagotovitev zadostnih informacij pristojnemu nacionalnemu sodišču, da v zvezi z razlago pravil Unije, ki jih mora upoštevati nacionalno sodišče, obstaja razumen dvom, je primarno naloga strank. Od pritožnika se pričakuje, da bo dokazal, da lahko razumno obveščeno sodišče, ki odloča z običajno skrbnostjo, zadevno določbo prava Unije razlaga na več načinov. Od sodišč ni mogoče pričakovati, da bodo začela postopek pri Sodišču EU na podlagi nejasnih, nedoločnih ali neutemeljenih vprašanj.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršilno sredstvo - sklep o dopustitvi revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali ZIZ omejuje izvršbo po izvršilnih sredstvih iz 7. poglavja "izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet", zlasti iz 138. člena, zgolj na organizacije za plačilni promet v Republiki Sloveniji?
- Kaj se šteje za domicil denarnih sredstev pri dolžnikih, ki imajo račune odprte pri kreditnih institucijah, ki dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo na podlagi Direktive 2013/36/EU?
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS00079024
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 102/2-c, 267, 267/3.
zloraba prevladujočega položaja - predlog za predhodno odločanje SEU - obrazložitev predloga - trditveno breme
Iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi predlagatelj očitek zlorabe monopolnega položaja v smislu izvršitvenega ravnanja, opredeljenega v točki (c) drugega odstavka 102. člena PDEU, na katerega se sklicuje, zasnoval, upoštevaje stališča Sodišča EU. V predlogu tako ni trditev o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da tožeča stranka z očitanimi ravnanji uresničuje cilj izkrivljanja konkurence. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj očitano ravnanje lahko v okoliščinah primera povzroči izkrivljanje konkurence. Predlagatelj se s tem v zvezi tudi ni skliceval na morebitne trditve, ki bi jih podal v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje in so ostale v dosedanjem postopku neizčrpane. Ko je tako, Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ne more odgovoriti na vprašanje, ali so vprašanja s področja prava EU, predlagana v okviru predloga za dopustitev revizije, upoštevna za odločitev v okoliščinah primera.
ZPSVIKOB člen 1, 1/1-1, 3, 3/3, 6. ZPP člen 25, 25/2, 48. ZBan-2 člen 364.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredna uprava - prenehanje kvalificiranih obveznosti - bančni depozit
Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.
ZPSVIKOB-1, ki določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z izrednim ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.
predlog za dopustitev revizije - vabilo priči za zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepristop priče na narok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 241. člena ZPP?
predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do pravnega sredstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje zadostili standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS?
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - publicitetni učinek vpisa v sodni register - ugoditev reviziji
Namen publicitetnega učinka vpisov v sodni register je varstvo pravnega prometa. Uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja, temveč gre za uresničevanje kršene pravice predkupnega upravičenca. Položaja posameznika, ki v razmerju do pravne osebe nastopa v pravnem prometu, in oškodovanega predkupnega upravičenca sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v sodnem registru, medtem ko drugi upravičeno pričakuje, da ga bo predkupni zavezanec obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje. V pravnem razmerju, ki nastopi z nastankom predkupne pravice, je poudarek na dolžnosti predkupnega zavezanca obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Od predkupnega upravičenca ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialnega oškodovanja predkupne pravice vsakodnevno preverjal stanje sodnega registra.
Predkupni upravičenec šele takrat, ko je seznanjen s pogoji prodaje, pride v položaj, v katerem se lahko odloči, ali bo predkupno pravico uveljavljal na način (z zahtevkom), določenim v 512. členu OZ.
predlog za dopustitev revizije - stečaj - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - istovetnost strank - ugovor litispendence - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je v primeru tožb vloženih na podlagi določbe 302. člena ZFPPIPP ugovor litispendence lahko utemeljen, čeprav ni podana istovetnost strank oziroma subjektivna identiteta med tožbenimi zahtevki in (2) ali je v primeru tožb vloženih na podlagi določbe 302. člen ZFPPIPP ugovor litispendence lahko utemeljen, čeprav se terjatev prereka na različnih pravnih podlagah.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - pravno stališče sodnika v drugih sporih
Tožeča stranka ne uveljavlja odškodnine proti toženi stranki zaradi škode, ki naj bi jo povzročilo sodišče, ki odloča v obravnavanem sporu, ampak zaradi škode, ki naj bi ji bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. Tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ureja odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Zato z odločanjem v obravnavanem sporu ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja s predhodno odredbo - stroški postopka zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev v primeru odločanja o dovoljenosti revizije. To izrecno ureja ZIZ v prvem odstavku 10. členu.
Podlage za dovoljenost revizije v postopkih odločanja o izdaji predhodne odredbe torej ni. Ta zato ne more biti niti dopuščena.