izvršba na denarno terjatev – rubež in prenos terjatve – opredelitev terjatve – individualizacija terjatve – določljivost terjatve
S sklepom o rubežu, kakor tudi s sklepom o prenosu terjatve, ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika. S sklepom o prenosu upnik pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska. Sklep o prenosu terjatve v izterjavo tako v nobenem primeru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. V sklepu o rubežu mora biti terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je terjatev določljiva. Tako ni treba, da bi moral upnik že v predlogu denarno terjatev, ki naj bi bila predmet rubeža in kasneje prenosa, vedno natančno opredeliti, kot se sicer to zahteva za opredelitev terjatve, ki jo upnik izterjuje od dolžnika. Če namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do njegovega dolžnika zadošča, da je terjatev opredeljena na način, da je vsaj določljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0084637
KZ člen 242, 252. OZ člen 186, 188. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika – razmejitev odgovornosti solidarnih dolžnikov – pranje denarja
Pravdno sodišče je vezano na tista dejstva, ki so tvorila podlago za presojo kazenskemu sodišču o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčevi kazenski odgovornosti. Brez predhodnega (t. i. predikatnega) kaznivega dejanja, opisanega v izreku kazenske sodbe (kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem), ne bi bilo kaznivega dejanja pranja denarja iz prvega odstavka 252. člena KZ. Toženec je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranje denarja po petem in prvem odstavku 252. člena KZ, zato je pravdno sodišče vezano na obsodilno sodbo.
zavrženje predloga upnika za odlog izvršbe kot prepoznega - pravočasnost vloge, vezane na rok - vloga, poslana priporočeno po pošti
Za takšno vlogo je bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic.
kreditna pogodba – solidarni porok – dokazno breme glede višine dolga – dolžnost poravnati stroške izterjave in opomina – nedoločena višina obrestne mere zamudnih obresti – pravni interes za pritožbo
Trditveno in dokazno breme glede višine dolga je bilo na tožnici, ki mu je s podano trditveno podlago in predloženim dokazilom, kreditno kartico (priloga A 11), zadostila. Trditveno in dokazno breme, da je višina dolga napačna oziroma nižja od vtoževane, pa je bilo na tožencu, ki pa mu le s pavšalnim prerekanjem višine dolga, ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Za izpodbijanje zahtevka tožnice v delu, ki se nanaša na nedoločnost višine pogodbene zamudne obrestne mere, pritožba nima pravnega interesa, saj nedoločen zahtevek ni izvršljiv, kar je tožencu v korist (359. člen ZPP).
postopek osebnega stečaja – namen odpusta obveznosti – kršitev obveznosti – podatki o premoženjskem stanju – zamolčan podatek o imetništvu 100 % poslovnega deleža v družbi – ugovor upravitelja – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka.
Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – namen postopka – vknjižba zemljiškoknjižnega lastnika in ne dejanskega etažnega lastnika
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – plačilni nalog za plačilo sodne takse– vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – osebna vročitev – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – sklep višjega sodišča – nepravilna vročitev – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZIZ o osebni vročitvi.
Ne gre za spremembo tožbe, če med pravdnima strankama ni sporno, kje se je zgodila zatrjevano motitveno dejanje in za kateri del zemljišča gre. To izhaja tudi iz fotografij in med strankama ni sporno. Poprava številke parcele v takem primeru ne pomeni spremembe tožbe, ampak le popravek tožbe.
CSD bi moral tožnika, ki ima pooblaščenca (s tem dejstvom je bil CSD seznanjen, saj mu je bila vročena tožba), vabiti na svetovalni razgovor po njegovi pooblaščenki, ne pa da je vabilo poslal tožniku na njegov naslov. Če ima stranka pooblaščenca, se namreč šteje, da je dokument (vabilo) vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu (četrti odstavek 88. člena ZUP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
vrednost zahtevka za odmero takse – spori o stvarni služnosti – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – razširitev tožbenega zahtevka
Vrednost zahtevka, kot ga za plačilo sodne takse glede sporov o stvarni služnosti izrecno ureja 29. člen ZST-1, se nanaša tudi na zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi vznemirjanja pri izvrševanju stvarne služnosti.
izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka s hipotekarnim dolžnikom – učinkovanje hipoteke zoper kasnejše pridobitelje nepremičnine – ugovor zastavnega dolžnika – lastninska pravica v pričakovanju
Pritožnika sta postala lastnika že obremenjene nepremičnine, in sicer s hipoteko, ki jo je upnik pridobil v konkretnem izvršilnem postopku. S tem sta postala hipotekarna oziroma realna dolžnika, od katerih upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnin zaradi poplačila dolga. Sklepa o vstopu novih dolžnikov sta sicer res deklaratorne narave, saj sta položaj hipotekarnih dolžnikov pridobila že na podlagi samega zakona, ko sta postala solastnika že obremenjene nepremičnine. Novi realni dolžnik pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. To pomeni, da lahko uveljavlja tiste ugovore, ki zadevajo samo hipoteko, kakor tudi tiste ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, ki bi jih v tej fazi postopka lahko uveljavljal tudi osebni dolžnik.
Dolžnika sta imela možnost uveljaviti lastninsko pravico v pričakovanju, vendar tega zaradi neplačila sodne takse nista storila. Zgolj to, da tega nista storila, jima v tem postopku ne more dati položaja tretjih, poleg tega pa izvršilno sodišče ugovora tretjega ne obravnava vsebinsko.
Preživljanec sklene pogodbo zato, da si za primer bolezni in starostne onemoglosti zagotovi potrebno pomoč, oskrbo in bližino določene osebe, preživljalec pa zato, da pridobi določeno premoženjsko korist. Glede na to, da ocena koristi in obveznosti ob sklenitvi sporne pogodbe v obravnavanem primeru ni bila določljiva (pokojni je bil v času sklepanja pogodbe v dobri psihofizični kondiciji), stališča pritožbe, da sta pogodbenika z njeno sklenitvijo hotela tožnico izločiti iz dedovanja, ni mogoče podpreti, že z vidika pravice zapustnika, da za čas svojega življenja lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem in je tudi svoboden pri izbiri pogodbenega partnerja.
ENERGETIKA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085894
EZ-D člen 52. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 5.
plačilo terjatve – pravna podlaga – verzija – kvalificiran proizvajalec električne energije – pravica do prejemanja podpor – podpora za električno energijo – obveznost sistemskih operaterjev – obveznost odkupa električne energije – pogodba o odkupu električne energije od kvalificiranega proizvajalca – sklenitev pogodbe
Ker 52. člen EZ-D izrecno določa, da plačilo podpore preide na toženko samo za odkupljeno električno energijo, se obveznost toženke ne nanaša tudi na električno energijo, ki je bila v omrežje zgolj oddana, preden je bila sklenjena pogodba med upravljavcem omrežja in toženko kot kvalificirano proizvajalko električne energije.
nasprotna izvršba - osebni stečaj dolžnika in prekinitev izvršilnega postopka kot razlog za nasprotno izvršbo
Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).
- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.
ugotavljanje vrednosti zapuščine – neobrazložen predlog – nedovoljene pritožbene novote
V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.