nasprotna izvršba - osebni stečaj dolžnika in prekinitev izvršilnega postopka kot razlog za nasprotno izvršbo
Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).
- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.
zavrženje predloga upnika za odlog izvršbe kot prepoznega - pravočasnost vloge, vezane na rok - vloga, poslana priporočeno po pošti
Za takšno vlogo je bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic.
Dejstvo, da toženka trditev o razlogih za nepravilno vsebino javne listine ni navedla, ob upoštevanju višjega dokaznega standarda, ki ga mora stranka doseči pri izpodbijanju javne listine, zadošča za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič in tudi ne gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi sicer javnih listin, ki predstavljajo pravne dispozicije (sodne in upravne odločbe ter sodne poravnave) dokazno ni mogoče izpodbijati. Zaradi načela prirejenosti postopkov je take odločbe (in poravnave) mogoče izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem so bile izdane. Podobno velja tudi za pravne dispozicije v notarski listini. Vsebine sklepa o dedovanju in darilne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili pred pristojnim sodiščem v ustreznem postopku, toženka torej ni mogla dokazno izpodbijati v tem postopku, temveč bi morala veljavnost izpodbiti v za to ustreznem postopku.
obseg zapuščine – darilo zapustnika – določitev, da se darilo ne všteva v dedni delež – prikrajšanje nujnega deleža – ugotavljanje vrednosti spornega predmeta v sklepu o stvarni pristojnosti sodišča – samostojna pritožba – napačen pravni pouk
Ko sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja stvarne pristojnosti po 19. členu ZPP samo ugotovi vrednost spornega predmeta in spremeni tožničino oznako, je odločitev o vrednosti predhodno vprašanje in tedaj je sklep o stvarni pristojnosti končna odločba. To pomeni, da bi moral biti pravni pouk, da je zoper (cel) sklep dovoljena pritožba ali bi se morali tožnici pojasniti, da če se ne pritoži proti celotnemu sklepu (tudi proti sklepu o stvarni pristojnosti), ne bo mogla sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta izpodbijati s pritožbo proti sodbi. Taka je ustaljena sodna praksa.
Sodišče je pravilno presojalo besedilo potrdila in sicer, da je mati ponovila, da je bila sklenjena darilna pogodba. Ponovno je bila izražena želja, da se to darilo ne všteva v dedni delež tožnice. Vendar s tem mati ni preklicala darilne pogodbe oziroma ni prišlo do spremembe darilne pogodbe v kupno pogodbo, kot to želi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi obdelalo izjavo v skladu z določbo 323. člena OZ in ugotovilo, da je ni mogoče šteti za novacijo prvotne pogodbe.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
etažna lastnina – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – namen postopka – vknjižba zemljiškoknjižnega lastnika in ne dejanskega etažnega lastnika
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja.
izvršba na denarno terjatev – rubež in prenos terjatve – opredelitev terjatve – individualizacija terjatve – določljivost terjatve
S sklepom o rubežu, kakor tudi s sklepom o prenosu terjatve, ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika. S sklepom o prenosu upnik pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska. Sklep o prenosu terjatve v izterjavo tako v nobenem primeru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. V sklepu o rubežu mora biti terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je terjatev določljiva. Tako ni treba, da bi moral upnik že v predlogu denarno terjatev, ki naj bi bila predmet rubeža in kasneje prenosa, vedno natančno opredeliti, kot se sicer to zahteva za opredelitev terjatve, ki jo upnik izterjuje od dolžnika. Če namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do njegovega dolžnika zadošča, da je terjatev opredeljena na način, da je vsaj določljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0084637
KZ člen 242, 252. OZ člen 186, 188. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika – razmejitev odgovornosti solidarnih dolžnikov – pranje denarja
Pravdno sodišče je vezano na tista dejstva, ki so tvorila podlago za presojo kazenskemu sodišču o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčevi kazenski odgovornosti. Brez predhodnega (t. i. predikatnega) kaznivega dejanja, opisanega v izreku kazenske sodbe (kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem), ne bi bilo kaznivega dejanja pranja denarja iz prvega odstavka 252. člena KZ. Toženec je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranje denarja po petem in prvem odstavku 252. člena KZ, zato je pravdno sodišče vezano na obsodilno sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072590
ZVKSES člen 4, 4/5, 8, 8/1, 8/6, 23, 24, 24/1, 25, 29. OZ člen 663, 663/1, 663/2.
napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokaz
Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.
Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del stavbe, Splošni pogoji prodaje SPO K. tudi po ZVKSES veljajo za vse tožeče stranke v tem postopku. Ti pogoji v zadnjem odstavku točke A Uvodnih določb tudi določajo, da ima kupec poleg pravic, določenih s temi splošnimi pogoji, tudi pravice, določene po ZVKSES in da nobena določba teh splošnih pogojev ne izključuje pravic kupca, ki jih določa citirani zakon.
ZPP člen 2, 2/1, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 163, 163/3, 274, 274/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 454, 454/1. ZST-1 člen 36, 36/1. SZ-1 člen 43, 43/1.
spor majhne vrednosti – rezervni sklad – vročanje – fikcija vročitve – sprememba naslova – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – litispendenca – pritožbene novote – vračilo sodne takse – zahteva za povrnitev stroškov
V izpodbijani sodbi odločitve o pravdnih stroških ni, saj so tožniki te stroške priglasili šele po njeni izdaji. Takšna zahteva po povrnitvi stroškov je dovoljena, saj gre za spor majhne vrednosti, v katerem lahko pride do zaključka postopka in izdaje sodne odločbe brez oprave naroka; o stroških bo sodišče prve stopnje šele odločalo.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060315
SPZ člen 8. ZPP člen 2, 2/1, 13, 72, 72/7, 73, 73/2, 285. ZZK-1 člen 125.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev – oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitev lastninske pravice na objektu – superficies solo cedit – sklepčnost tožbe – iura novit curia – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe – izločitev predsednika sodišča
Končne odločitve ni mogoče izpodbiti zaradi morebitnih napak v postopkih za izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe.
Sodišče ne sme dosoditi nekaj drugega, kot zasleduje tožeča stranka s tožbenim predlogom, lahko pa dosodi manj: če zavrne dele tožbenega zahtevka, ki po materialnem pravu niso utemeljeni ali so nepotrebni, ne prekorači tožbenega zahtevka.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
Zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja. V skladu z načelom popolne odškodnine mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal.
Prisojeno nadomestilo plače je v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti, saj dolžnik ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.
izvršilni stroški - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev v dobro proračuna RS
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev oziroma cenilcev so stroški postopka.
- Stroški za cenilca, zaradi upnici odobrene brezplačne pravne pomoči, izplačani iz proračuna Republike Slovenije, zato je terjatev za njihovo povrnitev že na podlagi zakona prešla na Republiko Slovenijo (46. člen ZBPP).
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja - pravica do izjave
Pri odločitvi o prekinitvi postopka mora sodišče upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče se mora tudi opredeliti do strankinih navedb, s katerimi nasprotuje predlogu za prekinitev postopka, sicer stranko prikrajša v pravici do izjave.
URS člen 68. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2, 59, 59/1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – skupna lastnina – zunajzakonska skupnost – tuj državljan – lastninska pravica tujcev – posebni pogoji za pridobitev lastninske pravice – upoštevanje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice pri ugotavljanju obstoja skupnega premoženja – načelo enotnosti skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
V primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice za veljavnost njenega prenosa iz premoženja prodajalca v premoženje pridobitelja oziroma (po sili 51. člena ZZZDR) v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le zakonec, ki sklepa pogodbo. Samo takšna razlaga omogoča dosledno upoštevanje kolektivne narave skupne lastnine. Na odločitev sodišča, da sporno stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, in tudi na odločitev, kakšni so deleži pravdnih strank na tem premoženju, torej to, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne vpliva. Drugače pa je, če (ali ko) želi drugi zakonec z delitvijo pridobiti solastninsko pravico na nepremičnini. Takrat mora izpolnjevati tudi posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice.