CSD bi moral tožnika, ki ima pooblaščenca (s tem dejstvom je bil CSD seznanjen, saj mu je bila vročena tožba), vabiti na svetovalni razgovor po njegovi pooblaščenki, ne pa da je vabilo poslal tožniku na njegov naslov. Če ima stranka pooblaščenca, se namreč šteje, da je dokument (vabilo) vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu (četrti odstavek 88. člena ZUP).
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
Utemeljenost tožbenega zahtevka se presoja na dan konca glavne obravnave oz. izdaje sodbe. Drugače je le v primeru izdaje zamudne sodbe. Pogoji za izdajo zamudne sodbe se presojajo glede na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo.
SPZ člen 9, 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ex lege pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi – konkurenca lastninskih pravic – domneva lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni kupec – raziskovalna dolžnost kupca – domneva dobre vere
Gre za konkurenco lastninskih pravic pravdnih strank. Najprej je lastninsko pravico pridobila tožeča stranka na podlagi zakona, nato pa tožena stranka na pravno posloven način. Sodišče mora upoštevajoč zakonodajo in okoliščine konkretnega primera presoditi, lastninska pravica katere stranke prevaga. Kljub temu, da odsvojitelj ni lastnik in torej nima razpolagalnega upravičenja, pridobitelj z vknjižbo in ob predpostavki, da je bil ob sklepanju pogodbe in vložitvi predloga za vknjižbo v dobri veri, da je odsvojitelj lastnik, pridobi lastninsko pravico.
kreditna pogodba – solidarni porok – dokazno breme glede višine dolga – dolžnost poravnati stroške izterjave in opomina – nedoločena višina obrestne mere zamudnih obresti – pravni interes za pritožbo
Trditveno in dokazno breme glede višine dolga je bilo na tožnici, ki mu je s podano trditveno podlago in predloženim dokazilom, kreditno kartico (priloga A 11), zadostila. Trditveno in dokazno breme, da je višina dolga napačna oziroma nižja od vtoževane, pa je bilo na tožencu, ki pa mu le s pavšalnim prerekanjem višine dolga, ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Za izpodbijanje zahtevka tožnice v delu, ki se nanaša na nedoločnost višine pogodbene zamudne obrestne mere, pritožba nima pravnega interesa, saj nedoločen zahtevek ni izvršljiv, kar je tožencu v korist (359. člen ZPP).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
zavrženje predloga upnika za odlog izvršbe kot prepoznega - pravočasnost vloge, vezane na rok - vloga, poslana priporočeno po pošti
Za takšno vlogo je bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic.
postopek osebnega stečaja – namen odpusta obveznosti – kršitev obveznosti – podatki o premoženjskem stanju – zamolčan podatek o imetništvu 100 % poslovnega deleža v družbi – ugovor upravitelja – ustavitev postopka odpusta obveznosti
Za pravilno uporabo materialnega prava je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa relevantna dejstva, pri čemer je tudi tehtalo pomen zamolčanega podatka.
Finančno stanje in starost so razlogi, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločitvi, da se nad dolžnikom začne postopek odpusta obveznosti in pri določitvi dolžine preizkusne dobe, ne more pa istih razlogov uveljaviti dolžnik kot obrambo proti ugovoru proti odpustu obveznosti.
izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka s hipotekarnim dolžnikom – učinkovanje hipoteke zoper kasnejše pridobitelje nepremičnine – ugovor zastavnega dolžnika – lastninska pravica v pričakovanju
Pritožnika sta postala lastnika že obremenjene nepremičnine, in sicer s hipoteko, ki jo je upnik pridobil v konkretnem izvršilnem postopku. S tem sta postala hipotekarna oziroma realna dolžnika, od katerih upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnin zaradi poplačila dolga. Sklepa o vstopu novih dolžnikov sta sicer res deklaratorne narave, saj sta položaj hipotekarnih dolžnikov pridobila že na podlagi samega zakona, ko sta postala solastnika že obremenjene nepremičnine. Novi realni dolžnik pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. To pomeni, da lahko uveljavlja tiste ugovore, ki zadevajo samo hipoteko, kakor tudi tiste ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, ki bi jih v tej fazi postopka lahko uveljavljal tudi osebni dolžnik.
Dolžnika sta imela možnost uveljaviti lastninsko pravico v pričakovanju, vendar tega zaradi neplačila sodne takse nista storila. Zgolj to, da tega nista storila, jima v tem postopku ne more dati položaja tretjih, poleg tega pa izvršilno sodišče ugovora tretjega ne obravnava vsebinsko.
Ugotavljanje obstoja služnosti bi razpravljajoče sodišče kot predhodno, za odločitev pomembno, vprašanje lahko prepustilo sodišču, ki obravnava tožbo zaradi obstoja služnosti. Ker pa dejstva, ki opredeljujejo to pravno razmerje in pravica sama (obstoj služnosti) med strankama niso bila sporna, potrebe po prekinitvi postopka ni bilo.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – predhodno pisno opozorilo – opomin na odpravo kršitve – rok za odpravo kršitve – zamudna sodba – fikcija vročitve
Za odpoved najemnega razmerja je odločilno dejstvo, da toženka od marca leta 2012 do avgusta 2015 najemnine ni plačevala redno in v celoti ter da jo je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na to opozorila in določila rok za plačilo dolga (4. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1). Tožeča stranka je toženo pred vložitvijo tožbe pisno opozorila na kršitev najemne pogodbe, ki je v neplačevanju najemnine, in določila 15-dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.
res transacta – pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava – isti predmet – ista stvar
Tožeča stranka je enako kot v tej pravdi, tudi v pravdi VIII Pg 4061/2012 trdila, da temelj za plačilo obstaja (zaradi česar je bilo unovčenje toženkine menice upravičeno, tožbeni zahtevek pa neutemeljen). V tej pravdi zahtevka za izpolnitev obveznosti torej nikakor ne more več uveljavljati in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tisti drugi pravdi, v kateri je bila tožena stranka, vsekakor mislila na natanko isti pravni naslov, na katerem sedaj gradi svojo tožbo, in je tam ta naslov tudi želela uveljaviti.
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob izposoji denarja.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 189, 189/3, 274, 274/1.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - obstoj pravde - litispendenca - res iudicata - pravočasnost pritožbe - dan prejema - navadna pošta - dan oddaje vloge - priporočena pošiljka
Dan oddaje na pošto je odločilen le, če je vloga poslana priporočeno.
Vse dokler je v teku prvotni postopek o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015, ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen. Ko bo o zgoraj navedenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015 pravnomočno odločeno, pa bo to predstavljalo negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega.
ocena vrednosti zapuščine za potrebe odmere sodne takse - odmera sodne takse glede na čisto vrednost zapuščine - razveljavitev naložitvenega dela sklepa o dedovanju - pravna narava sklepa o dedovanju - stroški dediča v denacionalizacijskem postopku po zapustniku - terjatev skrbnika za poseben primer do zapuščine - dolg zapuščine - terjatev, ki ni predmet zapuščinskega postopka - možnost uveljavljanja sporne terjatve v pravdi - možnost dednega dogovora v zapuščinskem postopku.
Sodišče prve stopnje je zmotno odredilo plačilo denarnih sredstev, to je odškodnine dedičem v skladu z njihovim dednim deležem, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, zato naložitveni del ne spada v sklep o dedovanju. Denarna sredstva bodo dedičem izplačana že na podlagi izpodbijanega sklepa, zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavilo.
Stroški, ki jih je imel pritožnik z denacionalizacijskim postopkom, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Dolg zapuščine pa ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se zapuščinsko sodišče o njej ne opredeljuje in je tudi ne zaobseže v sklepu o dedovanju. Glede povračila tovrstnih terjatev pa ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev, kot je bilo tudi v konkretnem primeru glede stroškov izvedenca v pravdni zadevi in stroškov, ki jih je potrebno povrniti Državnemu pravobranilstvu. Glede ostalih stroškov postopka, nastalih enemu izmed dedičev, pa dediči niso sklenili dednega dogovora.
taksne olajšave – zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi takojšnjega plačila sodne takse – trditveno breme – načelo pravičnosti
Taksne olajšave (ki obsegajo odlog, obročno plačilo in delno ali celotno oprostitev plačila sodne takse) so izjeme od splošne ureditve, po kateri morajo stranke zato, da si zagotovijo sodno varstvo, plačati sodno takso. Do katerekoli od navedenih izjem so lahko upravičene le, če izpolnjujejo za to določene pogoje. Ti so, za pravne osebe, predpisani v četrtem odstavku 11. člena ZST-1.
V primeru, ko stranka predlaga odlog plačila sodne takse, mora sodišče presoditi, ali je premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke takšno, da ji takojšnjega plačila ne omogoča, brez da bi se pri tem ogrozilo izvajanje njene dejavnosti. Zgolj in edino to je razlog, ki omogoča odlog plačila sodne takse.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 244, 244/1, 389, 389/3. ZIZ člen 101.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – osebni stečaj – neizpodbojna domneva o seznanitvi pravdnega sodišča o dejstvu osebnega stečaja – pokojnina – predmet stečajne mase
Kljub temu, da tožnica podatka o začetku postopka osebnega stečaja v vlogi za oprostitev ni navedla, navedeni podatek zavezuje sodišče pri odločanju o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse.
Glede na to, da tožnica drugega premoženja in prejemkov, razen pokojnine, ki pa je predmet stečajne mase, nima, v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena ZST-1 izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – priznanje krivde – proizvodnja droge – hramba z namenom nadaljnje prodaje – izpodbijanje dejanskega stanja – pomanjkljiv opis kaznivega dejanja glede količine droge – odločba o kazenski sankciji – ni razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – delna razveljavitev sodbe – vrnitev v fazo naroka za izrek kazenske sankcije – vštevanje časa odvzema prostosti – varnostni ukrepi – obvezen odvzem predmetov
Pritožbene navedbe, ki so v vsebinskem nasprotju s sprejetim priznanjem krivde, pomenijo uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v primeru priznanja krivde nedovoljen pritožbeni razlog.
Količina prepovedane droge, ki jo storilec proizvaja oziroma hrani z namenom prodaje, ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
Ker se sodišče prve stopnje niti v obrazložitvi odločbe o kazenski sankciji ni vsebinsko opredelilo do količine droge kot kriterija za izbiro in odmero kazenske sankcije, odločbe o kazenski sankciji ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
načelo oficialnosti zapuščinskega postopka - konkurenca zapuščinskega in pravdnega postopka - obseg zapuščine - dvig denarnega zneska po zapustnikovi smrti
Dokler pa zapuščinski postopek ni končan, stranke ne morejo za reševanje vprašanj, ki so predmet zapuščinskega postopka, izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti odločanju v zapuščinskem postopku. Glede varstva in uveljavljanja pravic iz zapuščine, ne more biti dvoma, da je zakonodajalec namenil zapuščinskemu sodišču primarno pristojnost. Značilno zanj je načelo oficialnosti, ki omogoča globalno obravnavo zapuščine po določenem zapustniku, tako da se pretresejo vsa pravnorelevantna vprašanja. Dopuščanje možnosti sočasnega teka dveh vzporednih pravnih poti, zapuščinskega in pravdnega postopka ruši doslednost obstoječega sistema zapuščinskega postopka z ureditvijo napotitve na pravdo. Zato mora imeti v teh primerih primarno vlogo zapuščinski postopek. Pravdni postopek ima v tem sistemu pomožno vlogo.
najemna pogodba - odplačna pogodba - višina najemnine - določena višina najemnine - določljiva višina najemnine - način oblikovanja najemnine - bistvena sestavina najemne pogodbe - odplačno zagotavljanje rabe stvari
Določena (oziroma določljiva) višina najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe, kajti najem je nujno odplačen. Njegov gospodarski namen (kavza) je odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Ker tožeča stranka v postopku ni niti trdila, da bi se s toženo stranko o najemnini oziroma načinu njenega oblikovanja dogovorili, trditveno breme za utemeljenost zahtevka na podlagi določil OZ ni izpolnjeno. Sodišče prve stopnje pa s tem, ko zahtevku na tej pravni podlagi ni ugodilo, določil OZ ni kršilo.