SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – predhodno pisno opozorilo – opomin na odpravo kršitve – rok za odpravo kršitve – zamudna sodba – fikcija vročitve
Za odpoved najemnega razmerja je odločilno dejstvo, da toženka od marca leta 2012 do avgusta 2015 najemnine ni plačevala redno in v celoti ter da jo je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na to opozorila in določila rok za plačilo dolga (4. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1). Tožeča stranka je toženo pred vložitvijo tožbe pisno opozorila na kršitev najemne pogodbe, ki je v neplačevanju najemnine, in določila 15-dnevni rok za odpravo odpovednega razloga.
res transacta – pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava – isti predmet – ista stvar
Tožeča stranka je enako kot v tej pravdi, tudi v pravdi VIII Pg 4061/2012 trdila, da temelj za plačilo obstaja (zaradi česar je bilo unovčenje toženkine menice upravičeno, tožbeni zahtevek pa neutemeljen). V tej pravdi zahtevka za izpolnitev obveznosti torej nikakor ne more več uveljavljati in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tisti drugi pravdi, v kateri je bila tožena stranka, vsekakor mislila na natanko isti pravni naslov, na katerem sedaj gradi svojo tožbo, in je tam ta naslov tudi želela uveljaviti.
odškodninska odgovornost šole – padec z igrala – padec s plezalne stene – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – krivdna odškodninska odgovornost
Po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti za poškodbe otrok. Dokazni postopek ni potrdil tožničinih trditev o predhodnih padcih z igrala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072590
ZVKSES člen 4, 4/5, 8, 8/1, 8/6, 23, 24, 24/1, 25, 29. OZ člen 663, 663/1, 663/2.
napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokaz
Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.
Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del stavbe, Splošni pogoji prodaje SPO K. tudi po ZVKSES veljajo za vse tožeče stranke v tem postopku. Ti pogoji v zadnjem odstavku točke A Uvodnih določb tudi določajo, da ima kupec poleg pravic, določenih s temi splošnimi pogoji, tudi pravice, določene po ZVKSES in da nobena določba teh splošnih pogojev ne izključuje pravic kupca, ki jih določa citirani zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060286
SPZ člen 39, 92. ZPP člen 154, 154/1, 214, 216, 282, 282/3, 313. OZ člen 131, 132, 299, 299/1.
varstvo lastninske pravice – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – sklep o dedovanju – povrnitev stroškov z izročitvijo premičnin – krivdna povzročitev stroškov – presoja višine škode po prostem preudarku – preložitev naroka – bolezen – zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je dokazala, da je osebno vozilo in traktor podedovala po pokojnem očetu in o tem predložila pravnomočni sklep o dedovanju. Toženi stranki, ki zadržujeta vozila, sta tako dolžni obe premičnini izročiti. Ne moreta se braniti s tem, da tožnik ni predložil zadostni pravni naslov. Vindikacijska tožba je tako utemeljena (92. člen SPZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
izvršilni stroški - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev v dobro proračuna RS
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev oziroma cenilcev so stroški postopka.
- Stroški za cenilca, zaradi upnici odobrene brezplačne pravne pomoči, izplačani iz proračuna Republike Slovenije, zato je terjatev za njihovo povrnitev že na podlagi zakona prešla na Republiko Slovenijo (46. člen ZBPP).
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja - pravica do izjave
Pri odločitvi o prekinitvi postopka mora sodišče upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče se mora tudi opredeliti do strankinih navedb, s katerimi nasprotuje predlogu za prekinitev postopka, sicer stranko prikrajša v pravici do izjave.
URS člen 68. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2, 59, 59/1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – skupna lastnina – zunajzakonska skupnost – tuj državljan – lastninska pravica tujcev – posebni pogoji za pridobitev lastninske pravice – upoštevanje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice pri ugotavljanju obstoja skupnega premoženja – načelo enotnosti skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
V primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice za veljavnost njenega prenosa iz premoženja prodajalca v premoženje pridobitelja oziroma (po sili 51. člena ZZZDR) v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le zakonec, ki sklepa pogodbo. Samo takšna razlaga omogoča dosledno upoštevanje kolektivne narave skupne lastnine. Na odločitev sodišča, da sporno stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, in tudi na odločitev, kakšni so deleži pravdnih strank na tem premoženju, torej to, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne vpliva. Drugače pa je, če (ali ko) želi drugi zakonec z delitvijo pridobiti solastninsko pravico na nepremičnini. Takrat mora izpolnjevati tudi posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
Dejstvo, da toženka trditev o razlogih za nepravilno vsebino javne listine ni navedla, ob upoštevanju višjega dokaznega standarda, ki ga mora stranka doseči pri izpodbijanju javne listine, zadošča za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič in tudi ne gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi sicer javnih listin, ki predstavljajo pravne dispozicije (sodne in upravne odločbe ter sodne poravnave) dokazno ni mogoče izpodbijati. Zaradi načela prirejenosti postopkov je take odločbe (in poravnave) mogoče izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem so bile izdane. Podobno velja tudi za pravne dispozicije v notarski listini. Vsebine sklepa o dedovanju in darilne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili pred pristojnim sodiščem v ustreznem postopku, toženka torej ni mogla dokazno izpodbijati v tem postopku, temveč bi morala veljavnost izpodbiti v za to ustreznem postopku.
taksne olajšave – zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi takojšnjega plačila sodne takse – trditveno breme – načelo pravičnosti
Taksne olajšave (ki obsegajo odlog, obročno plačilo in delno ali celotno oprostitev plačila sodne takse) so izjeme od splošne ureditve, po kateri morajo stranke zato, da si zagotovijo sodno varstvo, plačati sodno takso. Do katerekoli od navedenih izjem so lahko upravičene le, če izpolnjujejo za to določene pogoje. Ti so, za pravne osebe, predpisani v četrtem odstavku 11. člena ZST-1.
V primeru, ko stranka predlaga odlog plačila sodne takse, mora sodišče presoditi, ali je premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke takšno, da ji takojšnjega plačila ne omogoča, brez da bi se pri tem ogrozilo izvajanje njene dejavnosti. Zgolj in edino to je razlog, ki omogoča odlog plačila sodne takse.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086145
URS člen 28. KZ-1 člen 7, 86, 86/4, 217, 217/1. KZ-1B člen 3, 44. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-4, 372-5, 394, 394/1.
prikrivanje - priznanje krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba milejšega zakona - novela KZ-1B - odločanje o alternativni obliki izvršitve kazni zapora s sodbo - odločanje s sklepom po pravnomočnosti sodbe - pravno stališče precedenčnega sodišča - neutemeljen odstop od sodne prakse - načelo alternativnosti pri uporabi kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
KZ-1B se v razmerju do KZ-1 pokaže kot milejši zakon, saj je šele novela KZ-1B omogočila sodišču, da v obdolženčevo korist o alternativni izvršitvi zaporne kazni odloči že z odločbo o glavni stvari, ne glede na (maksimalno) število ur dela v splošno korist, ki jih sme naložiti obdolženemu.
Primerjava določb KZ-1 in KZ-1B v situaciji, ko sodišče odloča o nadomestni izvršitvi kazni zapora po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom, ni uporabna v procesni situaciji, ko se o alternativni obliki izvršitve odloči že s sodbo.
Sledeč t. i. načelu alternativnosti pri uporabi kazenskega zakona uporaba dveh ali več različnih zakonov v odločbah v isti sodbi (razen izjemoma) ni dopustna.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – priznanje krivde – proizvodnja droge – hramba z namenom nadaljnje prodaje – izpodbijanje dejanskega stanja – pomanjkljiv opis kaznivega dejanja glede količine droge – odločba o kazenski sankciji – ni razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – delna razveljavitev sodbe – vrnitev v fazo naroka za izrek kazenske sankcije – vštevanje časa odvzema prostosti – varnostni ukrepi – obvezen odvzem predmetov
Pritožbene navedbe, ki so v vsebinskem nasprotju s sprejetim priznanjem krivde, pomenijo uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v primeru priznanja krivde nedovoljen pritožbeni razlog.
Količina prepovedane droge, ki jo storilec proizvaja oziroma hrani z namenom prodaje, ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
Ker se sodišče prve stopnje niti v obrazložitvi odločbe o kazenski sankciji ni vsebinsko opredelilo do količine droge kot kriterija za izbiro in odmero kazenske sankcije, odločbe o kazenski sankciji ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob izposoji denarja.
ocena vrednosti zapuščine za potrebe odmere sodne takse - odmera sodne takse glede na čisto vrednost zapuščine - razveljavitev naložitvenega dela sklepa o dedovanju - pravna narava sklepa o dedovanju - stroški dediča v denacionalizacijskem postopku po zapustniku - terjatev skrbnika za poseben primer do zapuščine - dolg zapuščine - terjatev, ki ni predmet zapuščinskega postopka - možnost uveljavljanja sporne terjatve v pravdi - možnost dednega dogovora v zapuščinskem postopku.
Sodišče prve stopnje je zmotno odredilo plačilo denarnih sredstev, to je odškodnine dedičem v skladu z njihovim dednim deležem, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, zato naložitveni del ne spada v sklep o dedovanju. Denarna sredstva bodo dedičem izplačana že na podlagi izpodbijanega sklepa, zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavilo.
Stroški, ki jih je imel pritožnik z denacionalizacijskim postopkom, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Dolg zapuščine pa ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se zapuščinsko sodišče o njej ne opredeljuje in je tudi ne zaobseže v sklepu o dedovanju. Glede povračila tovrstnih terjatev pa ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev, kot je bilo tudi v konkretnem primeru glede stroškov izvedenca v pravdni zadevi in stroškov, ki jih je potrebno povrniti Državnemu pravobranilstvu. Glede ostalih stroškov postopka, nastalih enemu izmed dedičev, pa dediči niso sklenili dednega dogovora.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 189, 189/3, 274, 274/1.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - obstoj pravde - litispendenca - res iudicata - pravočasnost pritožbe - dan prejema - navadna pošta - dan oddaje vloge - priporočena pošiljka
Dan oddaje na pošto je odločilen le, če je vloga poslana priporočeno.
Vse dokler je v teku prvotni postopek o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015, ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen. Ko bo o zgoraj navedenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015 pravnomočno odločeno, pa bo to predstavljalo negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega.
najemna pogodba - odplačna pogodba - višina najemnine - določena višina najemnine - določljiva višina najemnine - način oblikovanja najemnine - bistvena sestavina najemne pogodbe - odplačno zagotavljanje rabe stvari
Določena (oziroma določljiva) višina najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe, kajti najem je nujno odplačen. Njegov gospodarski namen (kavza) je odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Ker tožeča stranka v postopku ni niti trdila, da bi se s toženo stranko o najemnini oziroma načinu njenega oblikovanja dogovorili, trditveno breme za utemeljenost zahtevka na podlagi določil OZ ni izpolnjeno. Sodišče prve stopnje pa s tem, ko zahtevku na tej pravni podlagi ni ugodilo, določil OZ ni kršilo.
načelo oficialnosti zapuščinskega postopka - konkurenca zapuščinskega in pravdnega postopka - obseg zapuščine - dvig denarnega zneska po zapustnikovi smrti
Dokler pa zapuščinski postopek ni končan, stranke ne morejo za reševanje vprašanj, ki so predmet zapuščinskega postopka, izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti odločanju v zapuščinskem postopku. Glede varstva in uveljavljanja pravic iz zapuščine, ne more biti dvoma, da je zakonodajalec namenil zapuščinskemu sodišču primarno pristojnost. Značilno zanj je načelo oficialnosti, ki omogoča globalno obravnavo zapuščine po določenem zapustniku, tako da se pretresejo vsa pravnorelevantna vprašanja. Dopuščanje možnosti sočasnega teka dveh vzporednih pravnih poti, zapuščinskega in pravdnega postopka ruši doslednost obstoječega sistema zapuščinskega postopka z ureditvijo napotitve na pravdo. Zato mora imeti v teh primerih primarno vlogo zapuščinski postopek. Pravdni postopek ima v tem sistemu pomožno vlogo.