kreditna pogodba – solidarni porok – dokazno breme glede višine dolga – dolžnost poravnati stroške izterjave in opomina – nedoločena višina obrestne mere zamudnih obresti – pravni interes za pritožbo
Trditveno in dokazno breme glede višine dolga je bilo na tožnici, ki mu je s podano trditveno podlago in predloženim dokazilom, kreditno kartico (priloga A 11), zadostila. Trditveno in dokazno breme, da je višina dolga napačna oziroma nižja od vtoževane, pa je bilo na tožencu, ki pa mu le s pavšalnim prerekanjem višine dolga, ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Za izpodbijanje zahtevka tožnice v delu, ki se nanaša na nedoločnost višine pogodbene zamudne obrestne mere, pritožba nima pravnega interesa, saj nedoločen zahtevek ni izvršljiv, kar je tožencu v korist (359. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060286
SPZ člen 39, 92. ZPP člen 154, 154/1, 214, 216, 282, 282/3, 313. OZ člen 131, 132, 299, 299/1.
varstvo lastninske pravice – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – sklep o dedovanju – povrnitev stroškov z izročitvijo premičnin – krivdna povzročitev stroškov – presoja višine škode po prostem preudarku – preložitev naroka – bolezen – zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je dokazala, da je osebno vozilo in traktor podedovala po pokojnem očetu in o tem predložila pravnomočni sklep o dedovanju. Toženi stranki, ki zadržujeta vozila, sta tako dolžni obe premičnini izročiti. Ne moreta se braniti s tem, da tožnik ni predložil zadostni pravni naslov. Vindikacijska tožba je tako utemeljena (92. člen SPZ).
Dejstvo, da toženka trditev o razlogih za nepravilno vsebino javne listine ni navedla, ob upoštevanju višjega dokaznega standarda, ki ga mora stranka doseči pri izpodbijanju javne listine, zadošča za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič in tudi ne gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi sicer javnih listin, ki predstavljajo pravne dispozicije (sodne in upravne odločbe ter sodne poravnave) dokazno ni mogoče izpodbijati. Zaradi načela prirejenosti postopkov je take odločbe (in poravnave) mogoče izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem so bile izdane. Podobno velja tudi za pravne dispozicije v notarski listini. Vsebine sklepa o dedovanju in darilne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili pred pristojnim sodiščem v ustreznem postopku, toženka torej ni mogla dokazno izpodbijati v tem postopku, temveč bi morala veljavnost izpodbiti v za to ustreznem postopku.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – reivindikacijska tožba – lastninska pravica na kletnem prostoru – nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica bi morala za uspeh v pravdi zatrjevati in izkazati, da sporni kletni prostor predstavlja posamezni del zgradbe, na katerem je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina, in da je prav na omenjenem prostoru pridobila lastninsko pravico.
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper odločbe sodišč prve stopnje in zoper nekatere odločbe sodišč druge stopnje, ki jih le-ta izdajajo kot sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper sklep višjega sodišča, izdan v postopku zaradi insolventnosti, v zakonu ni predpisana. V skladu z določbo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti tudi ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
Preživljanec sklene pogodbo zato, da si za primer bolezni in starostne onemoglosti zagotovi potrebno pomoč, oskrbo in bližino določene osebe, preživljalec pa zato, da pridobi določeno premoženjsko korist. Glede na to, da ocena koristi in obveznosti ob sklenitvi sporne pogodbe v obravnavanem primeru ni bila določljiva (pokojni je bil v času sklepanja pogodbe v dobri psihofizični kondiciji), stališča pritožbe, da sta pogodbenika z njeno sklenitvijo hotela tožnico izločiti iz dedovanja, ni mogoče podpreti, že z vidika pravice zapustnika, da za čas svojega življenja lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem in je tudi svoboden pri izbiri pogodbenega partnerja.
ENERGETIKA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085894
EZ-D člen 52. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 5.
plačilo terjatve – pravna podlaga – verzija – kvalificiran proizvajalec električne energije – pravica do prejemanja podpor – podpora za električno energijo – obveznost sistemskih operaterjev – obveznost odkupa električne energije – pogodba o odkupu električne energije od kvalificiranega proizvajalca – sklenitev pogodbe
Ker 52. člen EZ-D izrecno določa, da plačilo podpore preide na toženko samo za odkupljeno električno energijo, se obveznost toženke ne nanaša tudi na električno energijo, ki je bila v omrežje zgolj oddana, preden je bila sklenjena pogodba med upravljavcem omrežja in toženko kot kvalificirano proizvajalko električne energije.
ugotavljanje vrednosti zapuščine – neobrazložen predlog – nedovoljene pritožbene novote
V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali bi sodišče moralo vrednost zapuščine ugotavljati z izvedencem. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je pooblaščenka pritožitelja predlagala, da sodišče oceni vrednost zapuščine z ustreznim izvedencem. Tak predlog je neobrazložen, saj pritožnik ni navedel, zakaj predlaga cenitev zapuščine in ga je sodišče pravilno zavrnilo. Sodišče sme odrediti cenitev zapuščine le iz upravičenih oziroma utemeljenih razlogov.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je treba upoštevati, da je bila tožba vložena leta 2000, prvostopenjsko sodišče pa je sprejelo svojo odločitev konec leta 2015. V takem časovnem razdobju so se razmere in ustroj življenja pravdnih strank spremenili. Življenjsko in logično je zato, da nekateri od tožencev po sporni poti ne hodijo več, kar so tudi sami izpovedali. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča ne gre za sprenevedanje oz. prilagajanje izjav koristim v postopku, kot se skuša prikazati v pritožbi.
obseg zapuščine – darilo zapustnika – določitev, da se darilo ne všteva v dedni delež – prikrajšanje nujnega deleža – ugotavljanje vrednosti spornega predmeta v sklepu o stvarni pristojnosti sodišča – samostojna pritožba – napačen pravni pouk
Ko sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja stvarne pristojnosti po 19. členu ZPP samo ugotovi vrednost spornega predmeta in spremeni tožničino oznako, je odločitev o vrednosti predhodno vprašanje in tedaj je sklep o stvarni pristojnosti končna odločba. To pomeni, da bi moral biti pravni pouk, da je zoper (cel) sklep dovoljena pritožba ali bi se morali tožnici pojasniti, da če se ne pritoži proti celotnemu sklepu (tudi proti sklepu o stvarni pristojnosti), ne bo mogla sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta izpodbijati s pritožbo proti sodbi. Taka je ustaljena sodna praksa.
Sodišče je pravilno presojalo besedilo potrdila in sicer, da je mati ponovila, da je bila sklenjena darilna pogodba. Ponovno je bila izražena želja, da se to darilo ne všteva v dedni delež tožnice. Vendar s tem mati ni preklicala darilne pogodbe oziroma ni prišlo do spremembe darilne pogodbe v kupno pogodbo, kot to želi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi obdelalo izjavo v skladu z določbo 323. člena OZ in ugotovilo, da je ni mogoče šteti za novacijo prvotne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer do neke mere pravilno ugotovilo, da izpodbijanje veljavnosti oporoke zahteva postavitev oblikovalnega in ne ugotovitvenega zahtevka, a se pred tem spustilo v obravnavanje zadeve. Glede na izrecno vsebino napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Škofji Loki, bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo moralo opraviti materialno procesno vodstvo.
Res je tožeča stranka predlagala navedeni dokaz šele s pripravljalno vlogo z 22. 5. 2015, torej po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa sta tožnici v smislu četrtega odstavka 286. člena ZPP pojasnili, zakaj tega nista mogli storiti prej. Trdili sta, da sta se seznanili z zdravstveno dokumentacijo oporočitelja in zapisi osebne zdravnice v kartonu oporočitelja šele po prejemu izvedenskega mnenja, saj sta pred tem neuspešno poskušali pridobiti zdravstveno dokumentacijo.
Novejša teorija in praksa Vrhovnega sodišča RS je odstopila od dokaznega standarda prepričanja ali standarda onkraj razumnega dvoma v skladu z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, še zlasti v primerih, ko se stranka znajde v dokazni stiski.
najemna pogodba - odplačna pogodba - višina najemnine - določena višina najemnine - določljiva višina najemnine - način oblikovanja najemnine - bistvena sestavina najemne pogodbe - odplačno zagotavljanje rabe stvari
Določena (oziroma določljiva) višina najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe, kajti najem je nujno odplačen. Njegov gospodarski namen (kavza) je odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Ker tožeča stranka v postopku ni niti trdila, da bi se s toženo stranko o najemnini oziroma načinu njenega oblikovanja dogovorili, trditveno breme za utemeljenost zahtevka na podlagi določil OZ ni izpolnjeno. Sodišče prve stopnje pa s tem, ko zahtevku na tej pravni podlagi ni ugodilo, določil OZ ni kršilo.
načelo oficialnosti zapuščinskega postopka - konkurenca zapuščinskega in pravdnega postopka - obseg zapuščine - dvig denarnega zneska po zapustnikovi smrti
Dokler pa zapuščinski postopek ni končan, stranke ne morejo za reševanje vprašanj, ki so predmet zapuščinskega postopka, izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti odločanju v zapuščinskem postopku. Glede varstva in uveljavljanja pravic iz zapuščine, ne more biti dvoma, da je zakonodajalec namenil zapuščinskemu sodišču primarno pristojnost. Značilno zanj je načelo oficialnosti, ki omogoča globalno obravnavo zapuščine po določenem zapustniku, tako da se pretresejo vsa pravnorelevantna vprašanja. Dopuščanje možnosti sočasnega teka dveh vzporednih pravnih poti, zapuščinskega in pravdnega postopka ruši doslednost obstoječega sistema zapuščinskega postopka z ureditvijo napotitve na pravdo. Zato mora imeti v teh primerih primarno vlogo zapuščinski postopek. Pravdni postopek ima v tem sistemu pomožno vlogo.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – priznanje krivde – proizvodnja droge – hramba z namenom nadaljnje prodaje – izpodbijanje dejanskega stanja – pomanjkljiv opis kaznivega dejanja glede količine droge – odločba o kazenski sankciji – ni razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – delna razveljavitev sodbe – vrnitev v fazo naroka za izrek kazenske sankcije – vštevanje časa odvzema prostosti – varnostni ukrepi – obvezen odvzem predmetov
Pritožbene navedbe, ki so v vsebinskem nasprotju s sprejetim priznanjem krivde, pomenijo uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v primeru priznanja krivde nedovoljen pritožbeni razlog.
Količina prepovedane droge, ki jo storilec proizvaja oziroma hrani z namenom prodaje, ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
Ker se sodišče prve stopnje niti v obrazložitvi odločbe o kazenski sankciji ni vsebinsko opredelilo do količine droge kot kriterija za izbiro in odmero kazenske sankcije, odločbe o kazenski sankciji ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ocena vrednosti zapuščine za potrebe odmere sodne takse - odmera sodne takse glede na čisto vrednost zapuščine - razveljavitev naložitvenega dela sklepa o dedovanju - pravna narava sklepa o dedovanju - stroški dediča v denacionalizacijskem postopku po zapustniku - terjatev skrbnika za poseben primer do zapuščine - dolg zapuščine - terjatev, ki ni predmet zapuščinskega postopka - možnost uveljavljanja sporne terjatve v pravdi - možnost dednega dogovora v zapuščinskem postopku.
Sodišče prve stopnje je zmotno odredilo plačilo denarnih sredstev, to je odškodnine dedičem v skladu z njihovim dednim deležem, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, zato naložitveni del ne spada v sklep o dedovanju. Denarna sredstva bodo dedičem izplačana že na podlagi izpodbijanega sklepa, zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavilo.
Stroški, ki jih je imel pritožnik z denacionalizacijskim postopkom, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Dolg zapuščine pa ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se zapuščinsko sodišče o njej ne opredeljuje in je tudi ne zaobseže v sklepu o dedovanju. Glede povračila tovrstnih terjatev pa ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev, kot je bilo tudi v konkretnem primeru glede stroškov izvedenca v pravdni zadevi in stroškov, ki jih je potrebno povrniti Državnemu pravobranilstvu. Glede ostalih stroškov postopka, nastalih enemu izmed dedičev, pa dediči niso sklenili dednega dogovora.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 244, 244/1, 389, 389/3. ZIZ člen 101.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – osebni stečaj – neizpodbojna domneva o seznanitvi pravdnega sodišča o dejstvu osebnega stečaja – pokojnina – predmet stečajne mase
Kljub temu, da tožnica podatka o začetku postopka osebnega stečaja v vlogi za oprostitev ni navedla, navedeni podatek zavezuje sodišče pri odločanju o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse.
Glede na to, da tožnica drugega premoženja in prejemkov, razen pokojnine, ki pa je predmet stečajne mase, nima, v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena ZST-1 izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse.
taksne olajšave – zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi takojšnjega plačila sodne takse – trditveno breme – načelo pravičnosti
Taksne olajšave (ki obsegajo odlog, obročno plačilo in delno ali celotno oprostitev plačila sodne takse) so izjeme od splošne ureditve, po kateri morajo stranke zato, da si zagotovijo sodno varstvo, plačati sodno takso. Do katerekoli od navedenih izjem so lahko upravičene le, če izpolnjujejo za to določene pogoje. Ti so, za pravne osebe, predpisani v četrtem odstavku 11. člena ZST-1.
V primeru, ko stranka predlaga odlog plačila sodne takse, mora sodišče presoditi, ali je premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke takšno, da ji takojšnjega plačila ne omogoča, brez da bi se pri tem ogrozilo izvajanje njene dejavnosti. Zgolj in edino to je razlog, ki omogoča odlog plačila sodne takse.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 189, 189/3, 274, 274/1.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - obstoj pravde - litispendenca - res iudicata - pravočasnost pritožbe - dan prejema - navadna pošta - dan oddaje vloge - priporočena pošiljka
Dan oddaje na pošto je odločilen le, če je vloga poslana priporočeno.
Vse dokler je v teku prvotni postopek o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015, ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen. Ko bo o zgoraj navedenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 10. 2015 pravnomočno odločeno, pa bo to predstavljalo negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega.
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne konkretizira oziroma v zadostni meri substancira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja (ali prikrivanja) dejanskih okoliščin ter posledično goljufivega (preslepitvenega) namena obdolženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 211. člena KZ-1 podan ob izposoji denarja.