predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nepotreben predlog
Predlog (za vrnitev v prejšnje stanje) bi smelo (sodišče) zavreči le, če bi bil prepozen, formalno pomanjkljiv ali nedopusten. Ocena sodišča prve stopnje, da vrnitev v prejšnje stanje ni potrebna, ni razlog za zavrženje predloga, ampak kvečjemu za njegovo zavrnitev.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14, 441, 441/1. OZ člen 250.
delni umik tožbe – način odločanja o umaknjenem delu tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv izrek sodbe – projektiranje – obveznosti projektanta – pogodbena kazen
Glede na to, da je bila tožba tekom postopka (delno) umaknjena, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o tistem delu zahtevka, glede katerega tožeča stranka tožbe ni umaknila in glede katerega ni razveljavilo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s sodbo.
Projektiranje je „živ proces“, ki se spreminja in zahteva nenehno sodelovanje naročnika in projektanta. Četudi je tožeča stranka zahtevala spremembe, je projektant – tožena stranka tista, ki bi morala vedeti in opozoriti tožečo stranko na dejstvo, da gradnja dveh dvojčkov po takrat veljavni zakonodaji (glede na velikost zazidljivega zemljiša tožeče stranke) ni bila mogoča.
Usklajenost projektne dokumentacije z veljavno prostorsko zakonodajo je ključna za izpolnitev obveznosti projektanta, ki je obveznost uspeha. Ker gradnja dveh objektov kategoriziranih kot dvojčka v konkretnem primeru ni bila dopustna, tudi s strani tožene stranke pripravljena dokumentacija za tožečo stranko ni bila uporabna, zato je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka del svoje pogodbene obveznosti v razmerju do tožeče stranke izpolnila.
zamudni sklep – pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja
S trditvami v pritožbi, da je tožnico preselil ob njeni vednosti in z njenim soglasjem, s trditvami, da je tožnica izjavila, da nikomur ni dala pooblastila za vložitev tožbe ter da tožnica ni izkazala ekonomskega interesa, toženec uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh po višini – uspeh po temelju
O stroških postopka se ne odloča ločeno glede na uspeh po temelju in višini. Pomemben je celoten uspeh, ki se ga ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
Tožnikova škoda sodi med zelo težke škode, ni pa katastrofalna (kamor uvrščamo na primer poškodbe, ki povzročijo paraplegijo ali tetraplegijo). Res je tožnik utrpel več hudih in nekaj zelo hudih poškodb sočasno, kar se upošteva pri določitvi višje odškodnine, ne pa kot seštevek posameznih hudih poškodb.
Po večinskem stališču sodne prakse so stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka del pravdnih stroškov, če gre za strošek, ki je nastal zaradi ali v zvezi s pravdo.
OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2, 1026, 1026/1.
poroštvo – solidarno poroštvo – jamstvo kot porok in plačnik – prejemna zamuda upnika – stečaj glavnega dolžnika – naknadna nezmožnost izpolnitve obveznosti – varstvo poroka
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožnica pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Navedbe toženca, da je bilo stanje na tekočem računu glavnega dolžnika pozitivno in da bi lahko tožnica zahtevala izpolnitev od glavnega dolžnika, so zato brezpredmetne, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085886
ZPP člen 8, 285. OZ člen 470, 490, 490/2, 494.
prodajna pogodba – končana stanovanjska hiša – nedokončana gradnja – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje – vezanost na gradbeno dovoljenje – omejitve javnopravne narave – pravna napaka – odpravljiva pravna napaka – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe – notifikacija – poziv na odpravo napake – dodatni rok – kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe – zavrnitev dokaznih predlogov – materialno procesno vodstvo – prosta presoja dokazov
Sodišče pred izdajo sodbe ni dolžno pojasnjevati pravdnima strankama, katera dejstva šteje za neprerekana oziroma priznana.
Sodna praksa pravne napake ni našla v prodaji stanovanja, ki sicer ni imelo uporabnega dovoljenja, a tudi še ni bilo dokončano. Jasno je, da nedokončano stanovanje uporabnega dovoljenja ne more imeti. Če je razlog za to le nedokončana gradnja, pravne napake ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba poiskati v vsakem konkretnem primeru. Pričakovanje kupca, da bo stanovanje ali hiša imela uporabno (in pred tem gradbeno) dovoljenje, pa je gotovo utemeljeno, če se stanovanje ali hiša prodaja zgrajena.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v za to predvidenem upravnem postopku in je dokončno ter pravnomočno. V zgolj takšnem postopku pa je lahko odpravljeno in če ni, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno in dokončno odločbo in ne more samo preizkušati njene materialne ali procesne pravilnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
ZPP člen 81, 81/5, 163, 163/4, 163/7. ZFPPIPP člen 224, 245, 245/2, 382, 382/1, 386, 389, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4.
zavrženje tožbe – osebni stečaj tožnika – omejena poslovna sposobnost – omejena procesna sposobnost – vložitev tožbe po stečajnem upravitelju – stečajna masa – terjatve, ki spadajo v stečajno maso – odločitev o stroških postopka – konec postopka zunaj obravnave – zahteva za povrnitev stroškov – pravnomočnost sklepa o zavrženju tožbe
Tožnikova poslovna sposobnost (posledično tudi procesna sposobnost) je omejena glede premoženja, ki sodi v stečajno maso. Ker vanjo pod pogoji 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav še niso sodno ugotovljene oziroma priznane, bi tožnik tožbo lahko vložil le po stečajnem upravitelju ali bi moral slednji že vloženo tožbo odobriti. Ker do tega, kljub pozivu sodišča, ni prišlo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vloženo tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče se tudi v ponovljenem postopku strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pomanjkanje podrobnejše določitve trase služnostne poti v Pogodbi ne pomeni, da je bila dogovorjena služnost v neomejenem obsegu. Bistveno je tako ugotavljanje namena in volje strank ob sklepanju pravnega posla z upoštevanjem pravil služnostnega prava, po katerih se služnost ustanavlja in izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080126
ZD člen 175, 210, 212. ZPP člen 356.
povrnitev škode – izgubljeni dobiček – odgovornost države za delo sodišča – deljena odgovornost – napačen pravni pouk – opustitev vložitve pravnega sredstva – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Materialnopravno zmotna je zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička zaradi neutemeljeno vodenega oziroma prekinjenega zapuščinskega postopka iz razloga, ker se tožnice niso pritožile zoper sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, s čimer bi skrajšale časovno obdobje do izdaje sklepa o dedovanju, ki se je podaljšal zaradi neupravičeno dopuščene pravde.
Presoja, da sklep zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka ni protipraven v smislu odškodninske odgovornosti toženke za sodniško odločitev, je napačna. Za prekinitev zapuščinskega postopka (obravnave) po 210. oziroma 212. členu ZD namreč ni bilo podlage.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – adaptacija zapustnikovega stanovanja – uveljavljanje alikvotnega deleža – neupoštevanje koristi od skupnega bivanja – upoštevanje prikrajšanja premoženja zaradi potomčeve uporabe – uveljavljanje kršitev pred sodiščem prve stopnje – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – delni umik tožbe
Okoliščina, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da je s svojim denarjem adaptirala stanovanje na naslovu H. v dogovoru s svojo sedaj pokojno materjo, ki ji je zagotovila, da bo to stanovanje njeno, ne izključuje uporabe 32. člena ZD. Omenjeni zahtevek nastane v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu, zato je brezpredmetno, kakšna je bila potomčeva „motivacija“ za takšno pomoč oziroma prispevke. Iz tega razloga je v konkretnem primeru za obstoj tožničinih upravičenj nerelevantno, da naj bi v materino (zapustničino) stanovanje vlagala na podlagi dogovora oziroma (točneje) materine obljube, da bo to po njeni smrti (tako ali tako) tožničino (ki naj bi jo mati z oporočno naklonitvijo tudi izpolnila). Upoštevajoč opisano naravo zahtevka, tožnica svojega (so)lastnega deleža na stanovanju, za katerega je bilo z izpodbijano sodbo ugotovljeno, da ji gre (in da ne sodi v premoženje zapustnice), ni pridobila zaradi materine (zapustničine) obljube oziroma v posledici njenega oporočnega naklonila, ampak na podlagi zakona (to je izpolnjenih pogojev iz 32. člena ZD).
Ni moč slediti pritožbeni trditvi, da je potrebno poleg znatne pomoči zapustniku na drugi strani upoštevati tudi koristi, ki jih je od skupnega bivanja imela oseba iz 32. člena ZD, in sicer tako, da se vrednost izločenega dela zaradi teh koristi ustrezno zmanjša.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 151, 151/1, 152.
prijava terjatve v stečajnem postopku – vsebina prijave terjatve – stroški postopka – nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov – stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku, so le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4. ZPP člen 181, 191, 196.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - skupna lastnina zakoncev - pasivna legitimacija - upnik - pravni interes za vložitev izločitvene tožbe zoper dolžnika - subjektivna kumulacija zahtevkov - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - predlog dolžnika za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – solastni del
Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060351
OZ člen 39, 40, 40/2, 40/3, 190, 198. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59, 181. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. ZPP člen 181, 181/3, 302, 302/3.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
kršitev avtorskih pravic – poseg v avtorske pravice – samovoljna uporaba avtorskega dela – objava fotografije brez dovoljenja – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic – huda malomarnost pri povzročitvi škode – plačilo običajnega honorarja – civilna kazen
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da je bilo ravnanje delavke tožene stranke storjeno s hudo malomarnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da izpoved grafične oblikovalke ni potrdila trditev tožene stranke, da je oblikovalka v časovni stiski pozabila opozoriti na potrebo po zamenjavi slike. Izpovedala je namreč, da pri oblikovanju sploh ni vedela, da gre za tujo fotografijo oziroma na to sploh ni bila pozorna. Fotografijo je našla na internetu izmed več fotografij, na avtorstvo ni bila pozorna in ni opazila, da fotografija ni iz D. baze. Ob vpogledu v prilogo A2, iz katere jasno izhaja, da je bila na fotografiji navedena označba avtorja, sodišče druge stopnje soglaša, da opisano ravnanje delavke ne ustreza standardu skrbnosti razumnega človeka, pri čemer se v primeru tožene stranke skrbnost presoja po strožjih merilih.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060350
SPZ člen 48, 67, 67/4. OZ člen 190, 199, 299, 299/2, 336, 336/1, 346.
nepremičnina v solastnini – stroški obnove stavbe – upravljanje stvari v solastnini – soglasje solastnika za obnovo stavbe – ustno soglasje – ustna pogodba – obnova v korist enega solastnika – nujna dela na skupnih delih stavbe – posel rednega upravljanja – neupravičena obogatitev – dela, opravljena brez soglasja solastnika – poslovodstvo brez naročila – koristna dela – prepoved za izvajanje del – zastaranje – zamuda dolžnika – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, je odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Po tem pravilu je gestija dopustna, kadar je nujna ali koristna. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo navedeno materialnopravno podlago pri odločanju o zahtevku tožnice za plačilo tistih del, za katere od toženke ni pridobila soglasja, saj presegajo nujna dela, predvidena v ponudbi k pogodbi (sporna je predvsem toplotna izolacija fasade in strehe ter obnova terase s keramiko). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe, da navedena dela ne predstavljajo niti nujne niti koristne gestije, slednje že zato ne, ker je toženka po ugotovitvah prvostopenjskega sodšča svoje soglasje za izvedbo teh del pogojevala s sklenitvijo posebnega pisnega sporazuma, do katerega pa nesporno med strankama ni prišlo. Argument, ki ga ponavlja tožnica v pritožbi, češ da je bila toplotna izolacija ob že postavljenem odru ob sanaciji fasade koristna in je pomenila velik denarni prihranek, ni odločilen. To pa zato ne, ker je bilo zaradi prepovedi toženke poslovodstvo nedopustno.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.