ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 515, 515/3. ZDR-1 člen 20, 20/3. ZDR člen 18, 18/3. OZ člen 19, 19/1, 73, 87, 87/3.
poslovodja d.o.o. (direktor d.o.o.) - sklenitev pogodbe - sklepanje pogodb s strani družb, ki ju kot poslovodja zastopa ista oseba - dvojno zastopanje - konflikt interesov pravnih oseb
Skupščina d.o.o. zastopa d.o.o. pri sklenitvi pogodbe, s katero se določi odmena za vodenje poslov, ki ga opravlja poslovodja.
Od postavitve pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. To je lahko pogodba o zaposlitvi, ni pa nujno. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje. Poslovodna oseba, ki je praviloma zastopnik delodajalca, ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
V slovenskem pravu ni splošne ureditve, ki bi se nanašala na nasprotje koristi (kolizijo interesov) pri zastopanju.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh po višini – uspeh po temelju
O stroških postopka se ne odloča ločeno glede na uspeh po temelju in višini. Pomemben je celoten uspeh, ki se ga ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085886
ZPP člen 8, 285. OZ člen 470, 490, 490/2, 494.
prodajna pogodba – končana stanovanjska hiša – nedokončana gradnja – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje – vezanost na gradbeno dovoljenje – omejitve javnopravne narave – pravna napaka – odpravljiva pravna napaka – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe – notifikacija – poziv na odpravo napake – dodatni rok – kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe – zavrnitev dokaznih predlogov – materialno procesno vodstvo – prosta presoja dokazov
Sodišče pred izdajo sodbe ni dolžno pojasnjevati pravdnima strankama, katera dejstva šteje za neprerekana oziroma priznana.
Sodna praksa pravne napake ni našla v prodaji stanovanja, ki sicer ni imelo uporabnega dovoljenja, a tudi še ni bilo dokončano. Jasno je, da nedokončano stanovanje uporabnega dovoljenja ne more imeti. Če je razlog za to le nedokončana gradnja, pravne napake ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba poiskati v vsakem konkretnem primeru. Pričakovanje kupca, da bo stanovanje ali hiša imela uporabno (in pred tem gradbeno) dovoljenje, pa je gotovo utemeljeno, če se stanovanje ali hiša prodaja zgrajena.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v za to predvidenem upravnem postopku in je dokončno ter pravnomočno. V zgolj takšnem postopku pa je lahko odpravljeno in če ni, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno in dokončno odločbo in ne more samo preizkušati njene materialne ali procesne pravilnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080121
ZOZP člen 17, 20. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pasivna legitimacija – zavarovalnica – zavarovanec – navadno sosporništvo – deljena odgovornost – vožnja pod vplivom alkohola – vožnja brez vozniškega izpita – sopotnik kot oškodovanec – lastnik vozila kot sopotnik – kdo nima pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti – zastaranje – vmesna sodba
Zmotno je stališče, da je tožnica s tem, ko je svoj avto zavestno prepustila v upravljanje vinjeni voznici brez vozniškega dovoljenja, prevzela nase celoten riziko in izgubo pravic do povrnitve vsakršne škode, ki je nastala v obravnavanem dogodku. Je pa s tem soprispevala k nastanku škode, zato je upravičena le do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
O tem, kolikšen del soodgovornosti predstavlja dejstvo, da kot lastnik dovoliš, da avto vozi vinjena oseba brez vozniškega izpita, sodna praksa sicer ni enotna, a po oceni pritožbenega sodišča (skladno z večinsko sodno prakso v zadnjem obdobju) je odgovornost tožnice in prvotoženke enaka, torej vsake do 50 %.
odškodnina – tržna vrednost vozila – neregistrirano vozilo – vozilo v nevoznem stanju – starodobnik – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z mnenjem izvedenca – postavitev drugega izvedenca
Vozilo na dan odvoza ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev statusa starodobnega že zato, ker ni bilo v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah. Tudi sicer bi moralo biti vozilo 5 let starejše, za pridobitev statusa pa je potreben predhoden pregled pred komisijo.
osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev - ugovor - zavrženje ugovora
Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Takšnemu upniku tako pravica do pravnega sredstva ni odvzeta.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da ZFPPIPP pravnega sredstva zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev ne predvideva, ugovor dolžnice proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev utemeljeno zavrglo.
podpis pogodbe – izvedenec za preiskavo pisav – razlastitev
Tožniki so v postopku na prvi stopnji zatrjevali, da vsi podpisi prodajalcev na navedeni pogodbi niso pristni. Pri tej trditvi vztrajajo tudi v pritožbi. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi sodišče lahko odgovorilo le s pomočjo izvedenca za preiskavo pisav. Ta dokazni predlog tožnikov je bil neupravičeno zavrnjen.
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami.
ZPP člen 142, 142/4, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok – vročitev s fikcijo – čas za pripravo na narok
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo prej, preden je mogoče šteti, da je bilo vabilo tožencu sploh vročeno. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo možnost sodelovanja na glavni obravnavi.
Iz spisa je razvidno, da toženec praviloma sodna pisanja prejema na podlagi fikcije. Tako ravnanje pa narekuje razpis glavne obravnave na daljši rok.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 113.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – namen instituta začasne odredbe – zavarovanje dokazov – oprava naroka v postopku zavarovanja
Institut začasne odredbe ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, saj se mora nevarnost uveljavitve terjatve nanašati neposredno na tožnikovo terjatev oziroma stvar, ki bo, če bo prišlo do izvršbe, predmet izvršbe.
Po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlog (tudi glede na substancirano procesno gradivo) z zaslišanjem prič (enako velja za imenovanje izvedenca finančne stroke) ni prmeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je v obravnavani zadevi tožena stranka tožeči stranki plačala vse račune. Slednje bi morala tožena stranka - če bi hotela biti verodostojna - dokazati z bančnimi potrdili ali s potrdili o izvedenih kompeznacijah, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
postopek osebnega stečaja – sklep o začetku postopka – predlog za ustavitev postopka osebnega stečaja
Pritožnik s pritožbenim predlogom za ustavitev postopka osebnega stečaja smiselno podaja tudi umik svojega predloga za začetek stečajnega postopka. Tak umik pa je po izrecni določbi šestega odstavka 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dovoljen le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Ker je postopek osebnega stečaja namenjen hkratnemu in enakomernemu poplačilu upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, je stečajni postopek mogoče končati le po unovčenju vsega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilu upnikov ali v primeru odpusta obveznosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - nepopolne vloge - predpisan obrazec - predpisane priloge - vsebinska popolnost predloga - odločanje o taksnem predlogu - nasprotna stranka - prikrajšanje proračuna - upravljalec proračuna - neenakopravni procesni položaj - navedbe in dokazi predlagatelja - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Določilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 je dolžnost sodišča iz prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z vsebinsko popolnostjo predloga omejilo le na tiste listine, ki so navedene v tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
Odločanje o taksnem predlogu se nasprotne stranke ne tiče. Če je ena stranka v sodnem postopku deležna taksne olajšave, druga stranka ni v ničemer niti prikrajšana niti favorizirana. Za znesek sodne takse, kadar stranka s svojim predlogom za oprostitev uspe, je lahko prikrajšan edino proračun. Upravljalec proračuna pa nima možnosti sodelovanja ne v taksnem postopku, ne v sodnem postopku, pa tudi nikakršnega pravnega sredstva nima. Torej je v primerjavi s stranko, ki vloži taksni predlog, v izrazito neenakopravnem procesnem položaju. Ker je v takem postopku popolnoma izključen iz sodelovanja, je v celoti prepuščen odločitvi sodišča.
Odločitev o taksnem predlogu mora biti izven določila tretjega odstavka 12. člena ZST-1 odvisna izključno od navedb in dokazov predlagatelja taksnega predloga.
Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke – mnenje otroka – volja otroka – pravica otroka do neodvisnega zastopnika – zaupnik otroka – manipulacija z otrokom – pravica otroka do vročitve sodne odločbe – odločitev o stikih – izvršljivost odločitve o stikih – začasna odredba v družinskih sporih – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085076
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZPN člen 4, 5, 6. ZPP člen 214, 214/2.
vznemirjanje lastninske pravice – postavitev spornega zidu – protipraven poseg v lastninsko pravico – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna posest – pravni naslov – domneva dobre vere – opravičljivost zmote o obsegu glede obsega nepremičnine – skrbnost pri preverjanju obsega nepremičnine – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – ugotovitev priznanih dejstev na pritožbeni stopnji
Posest je bila v smislu ZTLR zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je bil potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja (prvi odstavek 72. člena ZTLR). Posest je bila dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR). Dobroverna in lastniška pa je posest (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ), če posestnik ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje; dobroverni lastniški posestnik je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Biti mora torej v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Dobroverna lastniška posest je torej v bistvenih prvinah enaka dobroverni zakoniti posesti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0060304
SZ člen 117, 117/5. ZDen člen 88. OZ člen 17, 17/1, 162. ZZPS člen 1, 1/2, 2, 2-3, 4, 4/1.
družbena lastnina – privatizacija stanovanj – zahteva za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – pravica do odkupa stanovanja – kontrahirna dolžnost – odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe – odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – nemožnost izpolnitve v času dolžniške zamude – prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve
V času tožnikove zahteve za sklenitev pogodbe ZDen res še ni veljal, veljal pa je Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), ki je zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov z drugim odstavkom 1. člena prepovedal promet z nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Sodna praksa je kasneje sprejela razlago, da je glede na celotno besedilo zakona edina sprejemljiva razlaga ta, da je bilo razpolaganje prepovedano vsem družbenopravnim osebam, torej tudi toženki. Omenjeni 88. člen ZDen je torej dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS.
ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.