Po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlog (tudi glede na substancirano procesno gradivo) z zaslišanjem prič (enako velja za imenovanje izvedenca finančne stroke) ni prmeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je v obravnavani zadevi tožena stranka tožeči stranki plačala vse račune. Slednje bi morala tožena stranka - če bi hotela biti verodostojna - dokazati z bančnimi potrdili ali s potrdili o izvedenih kompeznacijah, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh po višini – uspeh po temelju
O stroških postopka se ne odloča ločeno glede na uspeh po temelju in višini. Pomemben je celoten uspeh, ki se ga ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nepotreben predlog
Predlog (za vrnitev v prejšnje stanje) bi smelo (sodišče) zavreči le, če bi bil prepozen, formalno pomanjkljiv ali nedopusten. Ocena sodišča prve stopnje, da vrnitev v prejšnje stanje ni potrebna, ni razlog za zavrženje predloga, ampak kvečjemu za njegovo zavrnitev.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14, 441, 441/1. OZ člen 250.
delni umik tožbe – način odločanja o umaknjenem delu tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv izrek sodbe – projektiranje – obveznosti projektanta – pogodbena kazen
Glede na to, da je bila tožba tekom postopka (delno) umaknjena, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o tistem delu zahtevka, glede katerega tožeča stranka tožbe ni umaknila in glede katerega ni razveljavilo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s sodbo.
Projektiranje je „živ proces“, ki se spreminja in zahteva nenehno sodelovanje naročnika in projektanta. Četudi je tožeča stranka zahtevala spremembe, je projektant – tožena stranka tista, ki bi morala vedeti in opozoriti tožečo stranko na dejstvo, da gradnja dveh dvojčkov po takrat veljavni zakonodaji (glede na velikost zazidljivega zemljiša tožeče stranke) ni bila mogoča.
Usklajenost projektne dokumentacije z veljavno prostorsko zakonodajo je ključna za izpolnitev obveznosti projektanta, ki je obveznost uspeha. Ker gradnja dveh objektov kategoriziranih kot dvojčka v konkretnem primeru ni bila dopustna, tudi s strani tožene stranke pripravljena dokumentacija za tožečo stranko ni bila uporabna, zato je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka del svoje pogodbene obveznosti v razmerju do tožeče stranke izpolnila.
STANOVANJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060373
ZPP člen 116, 205, 318. ZFPPIPP člen 253, 253/1.
odpoved najemne pogodbe – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – stranka v postopku osebnega stečaja – prekinitev postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožba ni bila dopustna, ker je bil zoper toženko že prej začet postopek osebnega stečaja. Stanovanje, na katerega meri tožbeni zahtevek, ne spada v stečajno maso, saj ne gre za toženkino premoženje. Ker tožničine terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja ni mogoče izraziti v denarnem znesku, ne vpliva na poplačilo terjatev drugih toženkinih upnikov iz stečajne mase. Toženkin osebni stečaj torej nima nikakršnega vpliva na to pravdo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekiniti postopka, niti zavreči tožbe, kot si napačno razlaga toženka.
URS člen 22, 54. ZZZDR člen 82c, 129, 129a, 129a/2, 132.
razmerja med starši in otroki – določitev višine preživnine – predpostavke – ustavne pravice preživninskega zavezanca
Glede ustavnih pravic, na katere se sklicuje toženec v pritožbi, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima vsak starš na podlagi 54. člena Ustave pravico in hkrati dolžnost vzdrževati otroka.
Pri odločitvi o določitvi preživninske obveznosti tožencu je bil upoštevan 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic, kar v konkretnem primeru pomeni, da je bila tožencu v pravdnem postopku s sodbo določena preživninska obveznost na podlagi zakonskih predpostavk in ob upoštevanju sodne prakse.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085060
OZ člen 288, 963. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o kreditu – odplačevanje kredita – vračunavanje stroškov in obresti – prinosnina – neplačilo dveh zaporednih obrokov – pravica odstopa od pogodbe o kreditu – zapadlost celotnega kredita – nevračilo kredita – zavarovanje nevarnosti neplačila kredita – nastop zavarovalnega primera – izplačilo zavarovalnine – tožba zavarovalnice – subrogacija – načelo kontradiktornosti
Hranilnica je imela zavarovano nevarnost neplačila kredita tožene stranke. Ker tožena stranka ni plačala dveh zaporednih obrokov, je hranilnica lahko odstopila od kreditne pogodbe. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je toženka manjše zneske vplačevala in da je hranilnica odstopila od pogodbe, ko sta se natekla dva zaporedna neplačana obroka, manjše zneske pa je poračunala kot zapadle zakonite zamudne obresti. S plačilom manjših zneskov kredita si tožena ni mogla ob jasni določbi kreditne pogodbe izgovoriti možnosti, da hranilnica ne more odstopiti od pogodbe in uveljavljati pravic iz zavarovalne pogodbe.
odškodnina – tržna vrednost vozila – neregistrirano vozilo – vozilo v nevoznem stanju – starodobnik – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z mnenjem izvedenca – postavitev drugega izvedenca
Vozilo na dan odvoza ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev statusa starodobnega že zato, ker ni bilo v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah. Tudi sicer bi moralo biti vozilo 5 let starejše, za pridobitev statusa pa je potreben predhoden pregled pred komisijo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - nepopolne vloge - predpisan obrazec - predpisane priloge - vsebinska popolnost predloga - odločanje o taksnem predlogu - nasprotna stranka - prikrajšanje proračuna - upravljalec proračuna - neenakopravni procesni položaj - navedbe in dokazi predlagatelja - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Določilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 je dolžnost sodišča iz prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z vsebinsko popolnostjo predloga omejilo le na tiste listine, ki so navedene v tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
Odločanje o taksnem predlogu se nasprotne stranke ne tiče. Če je ena stranka v sodnem postopku deležna taksne olajšave, druga stranka ni v ničemer niti prikrajšana niti favorizirana. Za znesek sodne takse, kadar stranka s svojim predlogom za oprostitev uspe, je lahko prikrajšan edino proračun. Upravljalec proračuna pa nima možnosti sodelovanja ne v taksnem postopku, ne v sodnem postopku, pa tudi nikakršnega pravnega sredstva nima. Torej je v primerjavi s stranko, ki vloži taksni predlog, v izrazito neenakopravnem procesnem položaju. Ker je v takem postopku popolnoma izključen iz sodelovanja, je v celoti prepuščen odločitvi sodišča.
Odločitev o taksnem predlogu mora biti izven določila tretjega odstavka 12. člena ZST-1 odvisna izključno od navedb in dokazov predlagatelja taksnega predloga.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060351
OZ člen 39, 40, 40/2, 40/3, 190, 198. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59, 181. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. ZPP člen 181, 181/3, 302, 302/3.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
ZPP člen 142, 142/4, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok – vročitev s fikcijo – čas za pripravo na narok
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo prej, preden je mogoče šteti, da je bilo vabilo tožencu sploh vročeno. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo možnost sodelovanja na glavni obravnavi.
Iz spisa je razvidno, da toženec praviloma sodna pisanja prejema na podlagi fikcije. Tako ravnanje pa narekuje razpis glavne obravnave na daljši rok.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – regulacijska začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – težko nadomestljiva škoda – neznatna škoda – konkretizirano zatrjevanje škode
Tožeča stranka konkretizirano ni navedla, kakšna škoda ji še lahko nastane oziroma kako lahko tožena stranka tožeči stranki s svojim ravnanjem še povzroči škodo. Ker konkretnih navedb ni bilo, ampak so te ostale na ravni posplošenih navajanj, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo izkazati predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 113.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – namen instituta začasne odredbe – zavarovanje dokazov – oprava naroka v postopku zavarovanja
Institut začasne odredbe ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, saj se mora nevarnost uveljavitve terjatve nanašati neposredno na tožnikovo terjatev oziroma stvar, ki bo, če bo prišlo do izvršbe, predmet izvršbe.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
kršitev avtorskih pravic – poseg v avtorske pravice – samovoljna uporaba avtorskega dela – objava fotografije brez dovoljenja – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic – huda malomarnost pri povzročitvi škode – plačilo običajnega honorarja – civilna kazen
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da je bilo ravnanje delavke tožene stranke storjeno s hudo malomarnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da izpoved grafične oblikovalke ni potrdila trditev tožene stranke, da je oblikovalka v časovni stiski pozabila opozoriti na potrebo po zamenjavi slike. Izpovedala je namreč, da pri oblikovanju sploh ni vedela, da gre za tujo fotografijo oziroma na to sploh ni bila pozorna. Fotografijo je našla na internetu izmed več fotografij, na avtorstvo ni bila pozorna in ni opazila, da fotografija ni iz D. baze. Ob vpogledu v prilogo A2, iz katere jasno izhaja, da je bila na fotografiji navedena označba avtorja, sodišče druge stopnje soglaša, da opisano ravnanje delavke ne ustreza standardu skrbnosti razumnega človeka, pri čemer se v primeru tožene stranke skrbnost presoja po strožjih merilih.
odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi, vendar ni pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 515, 515/3. ZDR-1 člen 20, 20/3. ZDR člen 18, 18/3. OZ člen 19, 19/1, 73, 87, 87/3.
poslovodja d.o.o. (direktor d.o.o.) - sklenitev pogodbe - sklepanje pogodb s strani družb, ki ju kot poslovodja zastopa ista oseba - dvojno zastopanje - konflikt interesov pravnih oseb
Skupščina d.o.o. zastopa d.o.o. pri sklenitvi pogodbe, s katero se določi odmena za vodenje poslov, ki ga opravlja poslovodja.
Od postavitve pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. To je lahko pogodba o zaposlitvi, ni pa nujno. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje. Poslovodna oseba, ki je praviloma zastopnik delodajalca, ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
V slovenskem pravu ni splošne ureditve, ki bi se nanašala na nasprotje koristi (kolizijo interesov) pri zastopanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077532
ZIP člen 250, 251. ZIZ člen 56a, 57, 58, 58/1, 58/3, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vpis v javno knjigo - publicitetno načelo - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank zaradi odsotnosti objave v zemljiški (ali drugi ustrezni javni) knjigi ne more učinkovati proti novima lastnikoma. ZIP je namreč predpisal vpis zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v ustrezno javno knjigo, na nepremičnini na območju, za katerega ni zemljiške knjige, pa se je pridobila z vpisom v intabulacijsko ali v drugo knjigo, v katero se vpisuje zastavna pravica na nepremičninah. Šele tako vknjižena zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve sproži učinek zoper tistega, ki je lastninsko pravico pridobil pozneje. Popis nepremičnine torej ne zadostuje za učinkovanje zastavne pravice proti kasnejšemu pridobitelju nepremičnine.
Sodišče ugovora zastavnih dolžnikov ni pred odločitvijo vročilo v odgovor upniku z opozorilom na posledico, da se bodo njune navedbe, če upnik nanje ne bo odgovoril, štele za resnične. Upniku je bil ugovor v predhodnem postopku vročen v izjavo kot ugovor tretjega, pri čemer za zavrnitev takšnega ugovora zadostuje upnikovo nasprotovanje. Glede na postopanje sodišča prve stopnje upnik tedaj ni mogel pričakovati vsebinske obravnave ugovora, zato ni bil že tedaj dolžan podati vseh trditev, na podlagi katerih utemeljuje svoj zahtevek zoper zastavna dolžnika. Takšno ravnanje predstavlja kršitev pravice do izjave.