PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085861
URS člen 8. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-b. ZASP člen 103, 128, 128/2, 130, 146, 146/1, 157, 157/4, 157/7. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 14. ZPP člen 8, 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 4/2, 11, 11/1.
javna priobčitev fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – fonogram – opredelitev fonograma – nekomercialni fonogram – avdiovizualno delo – skupni sporazum – vezanost sodišča na skupni sporazum – vsebina skupnega sporazuma – veljavnost skupnega sporazuma – veljavnost mednarodnih pogodb – stroški terenskega preverjanja – stroški izterjave – splošna tarifa – neprijava prireditve kolektivni organizaciji – gospodarski subjekti in javni organi – trditveno in dokazno breme
Fonogram ne izgubi svoje kvalitete, če je vključen v avdiovizualno delo v smislu pravic, če se izkorišča oziroma uporablja posebej, torej če ni več vkorporiran v avdiovizualnem delu.
Sodišče je skupni sporazum kot avtonomni pravni vir dolžno razlagati v skladu z zakonskimi določbami, ki pa obveznosti povrnitve stroškov terenskega preverjanja in obdelave podatkov uporabnikom ne nalagajo.
Tožnik je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost. Ker tožnik zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njegove izključne dejavnosti ne ustreza definiciji po 6. členu ZPreZP-1, predmetni zakon zanj ne velja.
Toženec je organiziran kot društvo, torej je po sami definiciji nepridobitno združenje.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da so se na prireditvi (javni priobčitvi) predvajali fonogrami (ne pa npr. avdiovizualna dela). Trditveno in dokazno breme o nekomercialnosti fonograma pa je na tistem, ki je fonogram priobčil javnosti. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, ampak za dokazovanje lastnosti fonograma.
ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke – mnenje otroka – volja otroka – pravica otroka do neodvisnega zastopnika – zaupnik otroka – manipulacija z otrokom – pravica otroka do vročitve sodne odločbe – odločitev o stikih – izvršljivost odločitve o stikih – začasna odredba v družinskih sporih – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – oporoka
Ker je predmet te pritožbene presoje dodatni sklep o dedovanju, je jasno, da je oporoka, na katero se (v izreku) sklicuje, tista, ki je navedena oziroma označena v samem sklepu o dedovanju, izdanem v isti zapuščinski zadevi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060350
SPZ člen 48, 67, 67/4. OZ člen 190, 199, 299, 299/2, 336, 336/1, 346.
nepremičnina v solastnini – stroški obnove stavbe – upravljanje stvari v solastnini – soglasje solastnika za obnovo stavbe – ustno soglasje – ustna pogodba – obnova v korist enega solastnika – nujna dela na skupnih delih stavbe – posel rednega upravljanja – neupravičena obogatitev – dela, opravljena brez soglasja solastnika – poslovodstvo brez naročila – koristna dela – prepoved za izvajanje del – zastaranje – zamuda dolžnika – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, je odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Po tem pravilu je gestija dopustna, kadar je nujna ali koristna. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo navedeno materialnopravno podlago pri odločanju o zahtevku tožnice za plačilo tistih del, za katere od toženke ni pridobila soglasja, saj presegajo nujna dela, predvidena v ponudbi k pogodbi (sporna je predvsem toplotna izolacija fasade in strehe ter obnova terase s keramiko). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe, da navedena dela ne predstavljajo niti nujne niti koristne gestije, slednje že zato ne, ker je toženka po ugotovitvah prvostopenjskega sodšča svoje soglasje za izvedbo teh del pogojevala s sklenitvijo posebnega pisnega sporazuma, do katerega pa nesporno med strankama ni prišlo. Argument, ki ga ponavlja tožnica v pritožbi, češ da je bila toplotna izolacija ob že postavljenem odru ob sanaciji fasade koristna in je pomenila velik denarni prihranek, ni odločilen. To pa zato ne, ker je bilo zaradi prepovedi toženke poslovodstvo nedopustno.
Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080117
OZ člen 299, 299/2, 551. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3. ZDKG člen 3. SPZ člen 17. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 182, 182/3, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – zaščitena kmetija – kmetijski stroji – pritiklina kmetije – realna subrogacija – pravna narava pogodbe – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – mešana pogodba – aleatornost – delež na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – vezanost na postavljeni zahtevek – zaznamba spora – povrnitev vrednosti vlaganj – obogatitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ki ga sestavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost, ni nujno, da zakonec prevzemnika prispeva neposredno k nudenju (o)skrbe in pomoči sopogodbenika (preužitkarja), pač pa zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v njuno življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil skrbi in pomoči preužitkarja.
izvršba na premičnine - predmet izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 80. člena ZIZ odločalo tudi o predlogu dolžnika za omejitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, to pa je, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, za poplačilo svoje terjatve poseže na dolžnikovo premoženje. Zato je treba vse omejitve te pravice upnika, ki je po praksi Ustavnega sodišča vidik pravice do sodnega varstva, razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ, in hkrati v sorazmerju z dolžnikovo pravico do svobodne gospodarske pobude.
Venire contra factum proprium je tudi ravnanje dolžnika, da obveznosti, ki jo ima po izvršilnem naslovu – sodni poravnavi (!), ne izpolni, hkrati pa zatrjuje, da ima posle, ki presegajo 100.000 EUR, v predlogu za odlog izvršbe pa še navaja, da je predmetni upnik pravzaprav tretji v vrsti za plačilo iz vrednosti predmetnega vozila, ki glede na zatrjevano iz vrednosti tega premoženja ne bo poplačan. Hkrati tudi na primer upniku v okviru možnosti, ki jih ima po drugem in četrtem odstavku 34. člena ZIZ, ne ponudi učinkovite možnosti za poplačilo terjatve (kar hkrati predstavlja izpolnitev obveznosti, katero se je zavezal izpolniti v sodni poravnavi). Ob tehtanju obeh pravic in ob pravkar povedanem dolžnik ne more biti deležen predlaganega pravnega varstva, ki meji na zlorabo pravice.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
OZ člen 417. ZFPPIPP člen 22. ZDavP-2E člen 97, 97-5.
odstop terjatve - cesija - izločitvena pravica
Med pravdnima stranka je bila veljavno sklenjena pogodba o odstopu terjatve v skladu z določbo 417. člena OZ na osnovi katere je terjatev, ki je predmet pogodbe o odstopu, prešla iz premoženja odstopnika, torej tožene stranke, v premoženje prevzemnika terjatve, torej tožeče stranke, saj je odstop terjatve - cesija, pogodba s katero upnik prenese svojo terjatev na novega upnika. Gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega pravnega posla in s katero prehaja terjatev iz premoženja ene stranke v premoženje druge stranke. Tožeča stranka sama izrecno v pritožbi navaja, da ji je bila terjatev odstopljena, to pa pomeni, da je ta terjatev v njenem premoženju in ne v stečajni masi tožene stranke, zato tožeča stranka že iz tega razloga ne more imeti izločitvene pravice. Izločitvena pravica, kot jo določa ZFPPIPP v 22. členu, je namreč pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice (kamor po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi terjatev), da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, torej mora biti terjatev v stečajni masi oziroma v premoženju stečajnega dolžnika, kar pa obravnavana terjatev že po navedbah tožeče stranke ne more biti.
zamudni sklep – pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja
S trditvami v pritožbi, da je tožnico preselil ob njeni vednosti in z njenim soglasjem, s trditvami, da je tožnica izjavila, da nikomur ni dala pooblastila za vložitev tožbe ter da tožnica ni izkazala ekonomskega interesa, toženec uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je primarni predlog zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu. Za morebitni uspeh s primarnim taksnim predlogom bi morala tožeča stranka, upoštevajoč določilo prvega odstavka 350. člena ZPP in zgornje razloge, izpodbijati prvostopenjski sklep v celoti. Ker tega ni storila, pač pa je izrecno izpodbijala le 1. točko izreka, v 2. točko izreka pritožbeno sodišče ne sme poseči. Zato za pritožbo, na podlagi katere bi v primeru uspeha prišlo do logično nevzdržne situacije, tožena stranka nima pravnega interesa.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080111
ZZZDR člen 52, 53. SPZ člen 9, 10, 72, 72/3. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 154, 274, 274/1. ZNP člen 10, 10/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3.
skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem – darilna pogodba – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojni pravni posel – oblikovalni zahtevek – dobrovernost pridobitelja – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – zavrženje tožbe – neobstoj pravnega interesa – stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
Pomanjkanje soglasja enega zakonca glede na utrjeno stališče sodne prakse lahko pomeni le izpodbojnost (darilne) pogodbe in ne njene ničnosti.
Dobrovernost se v skladu z 9. členom SPZ domneva. Če je pridobitelj v pravnem prometu pošteno ravnal in se zanesel na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ; enako prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Da bi torej tožnica izpodbila pravno domnevo, bi morala zatrjevati in dokazati, da je drugo toženec vedel, da je predmetna nepremičnina predstavljala skupno premoženje in da je tožničin zakonec razpolagal brez njenega soglasja (tretji odstavek 72. člena SPZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060375
ZPP člen 236, 451, 458. OZ člen 7, 247. ZPotK-1 člen 28.
kreditna pogodba – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – predlog za zaslišanje priče – substanciranje dokaznih predlogov – pogodbeno dogovorjena odškodnina
V skladu z 236. členom ZPP mora stranka v predlogu za zaslišanje priče navesti tudi njeno ime in priimek. Ker toženka tega ni storila, je sodišče prve stopnje njen dokazni predlog za zaslišanje tržnega inšpektorja utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2, 1026, 1026/1.
poroštvo – solidarno poroštvo – jamstvo kot porok in plačnik – prejemna zamuda upnika – stečaj glavnega dolžnika – naknadna nezmožnost izpolnitve obveznosti – varstvo poroka
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožnica pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Navedbe toženca, da je bilo stanje na tekočem računu glavnega dolžnika pozitivno in da bi lahko tožnica zahtevala izpolnitev od glavnega dolžnika, so zato brezpredmetne, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085886
ZPP člen 8, 285. OZ člen 470, 490, 490/2, 494.
prodajna pogodba – končana stanovanjska hiša – nedokončana gradnja – nelegalna gradnja – gradbeno dovoljenje – vezanost na gradbeno dovoljenje – omejitve javnopravne narave – pravna napaka – odpravljiva pravna napaka – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe – notifikacija – poziv na odpravo napake – dodatni rok – kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe – zavrnitev dokaznih predlogov – materialno procesno vodstvo – prosta presoja dokazov
Sodišče pred izdajo sodbe ni dolžno pojasnjevati pravdnima strankama, katera dejstva šteje za neprerekana oziroma priznana.
Sodna praksa pravne napake ni našla v prodaji stanovanja, ki sicer ni imelo uporabnega dovoljenja, a tudi še ni bilo dokončano. Jasno je, da nedokončano stanovanje uporabnega dovoljenja ne more imeti. Če je razlog za to le nedokončana gradnja, pravne napake ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba poiskati v vsakem konkretnem primeru. Pričakovanje kupca, da bo stanovanje ali hiša imela uporabno (in pred tem gradbeno) dovoljenje, pa je gotovo utemeljeno, če se stanovanje ali hiša prodaja zgrajena.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v za to predvidenem upravnem postopku in je dokončno ter pravnomočno. V zgolj takšnem postopku pa je lahko odpravljeno in če ni, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno in dokončno odločbo in ne more samo preizkušati njene materialne ali procesne pravilnosti.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006775
ZIZ člen 62, 62/2. ZM člen 78.
poroštvo – zapadlost terjatve v plačilo – izvršba na podlagi verodostojne listine
Upnik lahko v sodnem izvršilnem postopku, začetem na podlagi menice kot verodostojne listine, svojo terjatev v kasneje nadaljevanem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ) utemeljuje tudi na podlagi osnovnega posla kot podrejeni pravni podlagi (v konkretnem primeru na poroštveni podlagi).