CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077532
ZIP člen 250, 251. ZIZ člen 56a, 57, 58, 58/1, 58/3, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vpis v javno knjigo - publicitetno načelo - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank zaradi odsotnosti objave v zemljiški (ali drugi ustrezni javni) knjigi ne more učinkovati proti novima lastnikoma. ZIP je namreč predpisal vpis zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v ustrezno javno knjigo, na nepremičnini na območju, za katerega ni zemljiške knjige, pa se je pridobila z vpisom v intabulacijsko ali v drugo knjigo, v katero se vpisuje zastavna pravica na nepremičninah. Šele tako vknjižena zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve sproži učinek zoper tistega, ki je lastninsko pravico pridobil pozneje. Popis nepremičnine torej ne zadostuje za učinkovanje zastavne pravice proti kasnejšemu pridobitelju nepremičnine.
Sodišče ugovora zastavnih dolžnikov ni pred odločitvijo vročilo v odgovor upniku z opozorilom na posledico, da se bodo njune navedbe, če upnik nanje ne bo odgovoril, štele za resnične. Upniku je bil ugovor v predhodnem postopku vročen v izjavo kot ugovor tretjega, pri čemer za zavrnitev takšnega ugovora zadostuje upnikovo nasprotovanje. Glede na postopanje sodišča prve stopnje upnik tedaj ni mogel pričakovati vsebinske obravnave ugovora, zato ni bil že tedaj dolžan podati vseh trditev, na podlagi katerih utemeljuje svoj zahtevek zoper zastavna dolžnika. Takšno ravnanje predstavlja kršitev pravice do izjave.
Pritožnica sicer graja dokazno oceno sodišča prve stopnje. Niti z besedo pa ne oporeka vsebini elektronskih sporočil, ki jih je tožena stranka pošiljala tožeči stranki. Prav vsebina teh sporočil pa predstavlja odločilno dejansko podlago izpodbijani sodbi.
ZPP člen 216. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1100. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
prometna nesreča - Haaška konvencija - pravo kraja nesreče - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - valorizacija akontacije odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - stroški preživljanja počitnic - avtokamp
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na kraj nesreče po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, treba uporabiti hrvaško pravo. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da v relevantni sodni praksi hrvaških sodišč ni podlage za valorizacijo zneskov v Kriterijih. Že zato ne, ker ni bila predvidena njihova matematična uporaba. Tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo razliko v povprečni plači med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne predstavlja pravilne uporabe materialnega prava. Višje sodišče ob pregledu sodne prakse hrvaških sodišč ni našlo podlage za upoštevanje kraja oškodovančevega bivališča oziroma njegovega “življenja v okolju z višjim življenjskim standardom“ kot ene od okoliščin, ki bi lahko vplivala na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Takšno ravnanje predstavlja prikrito uporabo slovenskega prava (oziroma kriterijev) pri odmeri višine odškodnine.
URS člen 22, 54. ZZZDR člen 82c, 129, 129a, 129a/2, 132.
razmerja med starši in otroki – določitev višine preživnine – predpostavke – ustavne pravice preživninskega zavezanca
Glede ustavnih pravic, na katere se sklicuje toženec v pritožbi, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima vsak starš na podlagi 54. člena Ustave pravico in hkrati dolžnost vzdrževati otroka.
Pri odločitvi o določitvi preživninske obveznosti tožencu je bil upoštevan 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic, kar v konkretnem primeru pomeni, da je bila tožencu v pravdnem postopku s sodbo določena preživninska obveznost na podlagi zakonskih predpostavk in ob upoštevanju sodne prakse.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080117
OZ člen 299, 299/2, 551. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3. ZDKG člen 3. SPZ člen 17. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 182, 182/3, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – zaščitena kmetija – kmetijski stroji – pritiklina kmetije – realna subrogacija – pravna narava pogodbe – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – mešana pogodba – aleatornost – delež na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – vezanost na postavljeni zahtevek – zaznamba spora – povrnitev vrednosti vlaganj – obogatitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ki ga sestavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost, ni nujno, da zakonec prevzemnika prispeva neposredno k nudenju (o)skrbe in pomoči sopogodbenika (preužitkarja), pač pa zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v njuno življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil skrbi in pomoči preužitkarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060375
ZPP člen 236, 451, 458. OZ člen 7, 247. ZPotK-1 člen 28.
kreditna pogodba – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – predlog za zaslišanje priče – substanciranje dokaznih predlogov – pogodbeno dogovorjena odškodnina
V skladu z 236. členom ZPP mora stranka v predlogu za zaslišanje priče navesti tudi njeno ime in priimek. Ker toženka tega ni storila, je sodišče prve stopnje njen dokazni predlog za zaslišanje tržnega inšpektorja utemeljeno zavrnilo.
Tožnikova škoda sodi med zelo težke škode, ni pa katastrofalna (kamor uvrščamo na primer poškodbe, ki povzročijo paraplegijo ali tetraplegijo). Res je tožnik utrpel več hudih in nekaj zelo hudih poškodb sočasno, kar se upošteva pri določitvi višje odškodnine, ne pa kot seštevek posameznih hudih poškodb.
Po večinskem stališču sodne prakse so stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka del pravdnih stroškov, če gre za strošek, ki je nastal zaradi ali v zvezi s pravdo.
Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
Ker toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni obvestil najemodajalca o razlogih za neplačevanje najemnine in ni zaprosil za dodelitev enkratne denarne socialne pomoči kljub njegovi plačilni nesposobnosti, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da niso podani razlogi, ki bi preprečevali ugoditev zahtevku za odpoved najemne pogodbe.
pritožba zoper sklep o izročitvi blagovne znamke kupcu – procesna legitimacija za pritožbo – stranke stečajnega postopka
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena izrecno priznava procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklepe v zvezi s prodajo premoženja dolžnika samo upnikom stečajnega dolžnika. Pritožnik v pritožbi ne navaja, da je dolžnikov upnik, niti to ne izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev. Ker torej statusa upnika ni izkazal, ne sodi v krog oseb, ki bi mu zakon dal pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060350
SPZ člen 48, 67, 67/4. OZ člen 190, 199, 299, 299/2, 336, 336/1, 346.
nepremičnina v solastnini – stroški obnove stavbe – upravljanje stvari v solastnini – soglasje solastnika za obnovo stavbe – ustno soglasje – ustna pogodba – obnova v korist enega solastnika – nujna dela na skupnih delih stavbe – posel rednega upravljanja – neupravičena obogatitev – dela, opravljena brez soglasja solastnika – poslovodstvo brez naročila – koristna dela – prepoved za izvajanje del – zastaranje – zamuda dolžnika – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, je odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Po tem pravilu je gestija dopustna, kadar je nujna ali koristna. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo navedeno materialnopravno podlago pri odločanju o zahtevku tožnice za plačilo tistih del, za katere od toženke ni pridobila soglasja, saj presegajo nujna dela, predvidena v ponudbi k pogodbi (sporna je predvsem toplotna izolacija fasade in strehe ter obnova terase s keramiko). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe, da navedena dela ne predstavljajo niti nujne niti koristne gestije, slednje že zato ne, ker je toženka po ugotovitvah prvostopenjskega sodšča svoje soglasje za izvedbo teh del pogojevala s sklenitvijo posebnega pisnega sporazuma, do katerega pa nesporno med strankama ni prišlo. Argument, ki ga ponavlja tožnica v pritožbi, češ da je bila toplotna izolacija ob že postavljenem odru ob sanaciji fasade koristna in je pomenila velik denarni prihranek, ni odločilen. To pa zato ne, ker je bilo zaradi prepovedi toženke poslovodstvo nedopustno.
ZTLR člen 55. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 44, 44/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – denacionalizacijski postopek – dobra vera – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče, je napačno. Kot določa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 55. členu, velja navedeno stališče le za nepremičnino, ki je družbeno sredstvo v družbeno pravni osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006889
Uredba (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerja (Uredba Rim I) člen 4. ZPP člen 320, 339, 339/1.
navezna okoliščina - zastaranje - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predmet pogodbe izvedba gradbenih del in dobava materiala v Sloveniji, naročnik in glavni izvajalec del sta pravni osebi s sedežem v Sloveniji, poleg tega je bila tožena stranka ustanovljena z namenom skupnega nastopanja na slovenskem trgu. Vse naštete navezne okoliščine v konkretnem primeru pomenijo, da je pogodba v tesnejšem razmerju s Slovenijo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.
odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano stroškovno odločitvijo naložilo vsaki od pravdnih strank, naj krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP in jo utemeljilo na uspehu v pravdi, vendar ni pojasnilo, kako je ugotovilo uspeh strank in s kakšnim uspehom je katera od strank uspela v postopku.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085076
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZPN člen 4, 5, 6. ZPP člen 214, 214/2.
vznemirjanje lastninske pravice – postavitev spornega zidu – protipraven poseg v lastninsko pravico – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna posest – pravni naslov – domneva dobre vere – opravičljivost zmote o obsegu glede obsega nepremičnine – skrbnost pri preverjanju obsega nepremičnine – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – ugotovitev priznanih dejstev na pritožbeni stopnji
Posest je bila v smislu ZTLR zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je bil potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja (prvi odstavek 72. člena ZTLR). Posest je bila dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR). Dobroverna in lastniška pa je posest (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ), če posestnik ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje; dobroverni lastniški posestnik je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Biti mora torej v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Dobroverna lastniška posest je torej v bistvenih prvinah enaka dobroverni zakoniti posesti.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom – predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom – prepozen predlog – nov predlog
V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim.