ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080111
ZZZDR člen 52, 53. SPZ člen 9, 10, 72, 72/3. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 154, 274, 274/1. ZNP člen 10, 10/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3.
skupno premoženje zakoncev – razpolaganje s skupnim premoženjem – darilna pogodba – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – izpodbojni pravni posel – oblikovalni zahtevek – dobrovernost pridobitelja – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – zavrženje tožbe – neobstoj pravnega interesa – stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
Pomanjkanje soglasja enega zakonca glede na utrjeno stališče sodne prakse lahko pomeni le izpodbojnost (darilne) pogodbe in ne njene ničnosti.
Dobrovernost se v skladu z 9. členom SPZ domneva. Če je pridobitelj v pravnem prometu pošteno ravnal in se zanesel na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ; enako prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Da bi torej tožnica izpodbila pravno domnevo, bi morala zatrjevati in dokazati, da je drugo toženec vedel, da je predmetna nepremičnina predstavljala skupno premoženje in da je tožničin zakonec razpolagal brez njenega soglasja (tretji odstavek 72. člena SPZ).
ZTLR člen 55. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 44, 44/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – denacionalizacijski postopek – dobra vera – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče, je napačno. Kot določa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 55. členu, velja navedeno stališče le za nepremičnino, ki je družbeno sredstvo v družbeno pravni osebi.
ZZZD člen 123, 123/1, 123/2, 129. ZPP člen 318, 318/1.
določitev preživnine – šolanje – polnoletni otrok – izredni študij – višina preživnine – finančne zmožnosti staršev – potrebe otrok – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – adaptacija zapustnikovega stanovanja – uveljavljanje alikvotnega deleža – neupoštevanje koristi od skupnega bivanja – upoštevanje prikrajšanja premoženja zaradi potomčeve uporabe – uveljavljanje kršitev pred sodiščem prve stopnje – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – delni umik tožbe
Okoliščina, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da je s svojim denarjem adaptirala stanovanje na naslovu H. v dogovoru s svojo sedaj pokojno materjo, ki ji je zagotovila, da bo to stanovanje njeno, ne izključuje uporabe 32. člena ZD. Omenjeni zahtevek nastane v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu, zato je brezpredmetno, kakšna je bila potomčeva „motivacija“ za takšno pomoč oziroma prispevke. Iz tega razloga je v konkretnem primeru za obstoj tožničinih upravičenj nerelevantno, da naj bi v materino (zapustničino) stanovanje vlagala na podlagi dogovora oziroma (točneje) materine obljube, da bo to po njeni smrti (tako ali tako) tožničino (ki naj bi jo mati z oporočno naklonitvijo tudi izpolnila). Upoštevajoč opisano naravo zahtevka, tožnica svojega (so)lastnega deleža na stanovanju, za katerega je bilo z izpodbijano sodbo ugotovljeno, da ji gre (in da ne sodi v premoženje zapustnice), ni pridobila zaradi materine (zapustničine) obljube oziroma v posledici njenega oporočnega naklonila, ampak na podlagi zakona (to je izpolnjenih pogojev iz 32. člena ZD).
Ni moč slediti pritožbeni trditvi, da je potrebno poleg znatne pomoči zapustniku na drugi strani upoštevati tudi koristi, ki jih je od skupnega bivanja imela oseba iz 32. člena ZD, in sicer tako, da se vrednost izločenega dela zaradi teh koristi ustrezno zmanjša.
Po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlog (tudi glede na substancirano procesno gradivo) z zaslišanjem prič (enako velja za imenovanje izvedenca finančne stroke) ni prmeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je v obravnavani zadevi tožena stranka tožeči stranki plačala vse račune. Slednje bi morala tožena stranka - če bi hotela biti verodostojna - dokazati z bančnimi potrdili ali s potrdili o izvedenih kompeznacijah, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
postopek osebnega stečaja – sklep o začetku postopka – predlog za ustavitev postopka osebnega stečaja
Pritožnik s pritožbenim predlogom za ustavitev postopka osebnega stečaja smiselno podaja tudi umik svojega predloga za začetek stečajnega postopka. Tak umik pa je po izrecni določbi šestega odstavka 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dovoljen le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Ker je postopek osebnega stečaja namenjen hkratnemu in enakomernemu poplačilu upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, je stečajni postopek mogoče končati le po unovčenju vsega premoženja stečajnega dolžnika in poplačilu upnikov ali v primeru odpusta obveznosti.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske potrebe otrok – preživninske zmožnosti staršev – neupoštevanje otroškega dodatka – stiki
Preživnina, ki jo plačuje toženec za mladoletna tožnika, vključuje tudi stroške nakupa obleke in obutve tožnikov, zato mora zakonita zastopnica poskrbeti, da bosta otroka imela na stikih obleko in obutev, ki je potrebna za izvedbo stikov tožnikov s tožencem.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 113.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – namen instituta začasne odredbe – zavarovanje dokazov – oprava naroka v postopku zavarovanja
Institut začasne odredbe ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, saj se mora nevarnost uveljavitve terjatve nanašati neposredno na tožnikovo terjatev oziroma stvar, ki bo, če bo prišlo do izvršbe, predmet izvršbe.
ZPP člen 142, 142/4, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok – vročitev s fikcijo – čas za pripravo na narok
Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo prej, preden je mogoče šteti, da je bilo vabilo tožencu sploh vročeno. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo možnost sodelovanja na glavni obravnavi.
Iz spisa je razvidno, da toženec praviloma sodna pisanja prejema na podlagi fikcije. Tako ravnanje pa narekuje razpis glavne obravnave na daljši rok.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 151, 151/1, 152.
prijava terjatve v stečajnem postopku – vsebina prijave terjatve – stroški postopka – nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov – stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku, so le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4. ZPP člen 181, 191, 196.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - skupna lastnina zakoncev - pasivna legitimacija - upnik - pravni interes za vložitev izločitvene tožbe zoper dolžnika - subjektivna kumulacija zahtevkov - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - predlog dolžnika za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
Res je, da toženec ni kršil nobenega predpisa in da glede na okoliščine trka ni mogel preprečiti. Pravilna pa je ocena, da pešec na območju velikega parkirišča nikakor ni nepričakovan in glede na to tudi ni povsem nepričakovan pred izvozom iz garaže pod parkiriščem. Objektivne odgovornosti se zato toženec v celoti ni mogel razbremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080126
ZD člen 175, 210, 212. ZPP člen 356.
povrnitev škode – izgubljeni dobiček – odgovornost države za delo sodišča – deljena odgovornost – napačen pravni pouk – opustitev vložitve pravnega sredstva – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Materialnopravno zmotna je zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička zaradi neutemeljeno vodenega oziroma prekinjenega zapuščinskega postopka iz razloga, ker se tožnice niso pritožile zoper sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, s čimer bi skrajšale časovno obdobje do izdaje sklepa o dedovanju, ki se je podaljšal zaradi neupravičeno dopuščene pravde.
Presoja, da sklep zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka ni protipraven v smislu odškodninske odgovornosti toženke za sodniško odločitev, je napačna. Za prekinitev zapuščinskega postopka (obravnave) po 210. oziroma 212. členu ZD namreč ni bilo podlage.
Glede na drugi odstavek 408. člena in 2. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP odpust obveznosti že po samem zakonu ne more učinkovati na (prednostno) terjatev iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni. Tudi iz izreka sklepa St 822/2009 z dne 26.5.2015 dovolj jasno izhaja, da odpust za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Zato: četudi sporna terjatev v sklepu o odpustu obveznosti ni navedena izrecno, to nikakor ne more pomeniti, da zanjo odpust obveznosti učinkuje.
izvršba na premičnine - predmet izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 80. člena ZIZ odločalo tudi o predlogu dolžnika za omejitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, to pa je, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, za poplačilo svoje terjatve poseže na dolžnikovo premoženje. Zato je treba vse omejitve te pravice upnika, ki je po praksi Ustavnega sodišča vidik pravice do sodnega varstva, razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ, in hkrati v sorazmerju z dolžnikovo pravico do svobodne gospodarske pobude.
Venire contra factum proprium je tudi ravnanje dolžnika, da obveznosti, ki jo ima po izvršilnem naslovu – sodni poravnavi (!), ne izpolni, hkrati pa zatrjuje, da ima posle, ki presegajo 100.000 EUR, v predlogu za odlog izvršbe pa še navaja, da je predmetni upnik pravzaprav tretji v vrsti za plačilo iz vrednosti predmetnega vozila, ki glede na zatrjevano iz vrednosti tega premoženja ne bo poplačan. Hkrati tudi na primer upniku v okviru možnosti, ki jih ima po drugem in četrtem odstavku 34. člena ZIZ, ne ponudi učinkovite možnosti za poplačilo terjatve (kar hkrati predstavlja izpolnitev obveznosti, katero se je zavezal izpolniti v sodni poravnavi). Ob tehtanju obeh pravic in ob pravkar povedanem dolžnik ne more biti deležen predlaganega pravnega varstva, ki meji na zlorabo pravice.