PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
vmesna sodba – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe priče
Pritožbeno zatrjevanje o pristranskosti priče B. B., ki je tožnikova žena, ne more imeti želene teže. Zgolj to dejstvo še ne izkazuje neverodostojnosti izpovedbe. Toženka pa svojih zatrjevanj o njeni neverodostojnosti tudi ni ustrezno substancirala.
odškodnina – tržna vrednost vozila – neregistrirano vozilo – vozilo v nevoznem stanju – starodobnik – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z mnenjem izvedenca – postavitev drugega izvedenca
Vozilo na dan odvoza ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev statusa starodobnega že zato, ker ni bilo v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah. Tudi sicer bi moralo biti vozilo 5 let starejše, za pridobitev statusa pa je potreben predhoden pregled pred komisijo.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – adaptacija zapustnikovega stanovanja – uveljavljanje alikvotnega deleža – neupoštevanje koristi od skupnega bivanja – upoštevanje prikrajšanja premoženja zaradi potomčeve uporabe – uveljavljanje kršitev pred sodiščem prve stopnje – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – delni umik tožbe
Okoliščina, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da je s svojim denarjem adaptirala stanovanje na naslovu H. v dogovoru s svojo sedaj pokojno materjo, ki ji je zagotovila, da bo to stanovanje njeno, ne izključuje uporabe 32. člena ZD. Omenjeni zahtevek nastane v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu, zato je brezpredmetno, kakšna je bila potomčeva „motivacija“ za takšno pomoč oziroma prispevke. Iz tega razloga je v konkretnem primeru za obstoj tožničinih upravičenj nerelevantno, da naj bi v materino (zapustničino) stanovanje vlagala na podlagi dogovora oziroma (točneje) materine obljube, da bo to po njeni smrti (tako ali tako) tožničino (ki naj bi jo mati z oporočno naklonitvijo tudi izpolnila). Upoštevajoč opisano naravo zahtevka, tožnica svojega (so)lastnega deleža na stanovanju, za katerega je bilo z izpodbijano sodbo ugotovljeno, da ji gre (in da ne sodi v premoženje zapustnice), ni pridobila zaradi materine (zapustničine) obljube oziroma v posledici njenega oporočnega naklonila, ampak na podlagi zakona (to je izpolnjenih pogojev iz 32. člena ZD).
Ni moč slediti pritožbeni trditvi, da je potrebno poleg znatne pomoči zapustniku na drugi strani upoštevati tudi koristi, ki jih je od skupnega bivanja imela oseba iz 32. člena ZD, in sicer tako, da se vrednost izločenega dela zaradi teh koristi ustrezno zmanjša.
Glede na drugi odstavek 408. člena in 2. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP odpust obveznosti že po samem zakonu ne more učinkovati na (prednostno) terjatev iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni. Tudi iz izreka sklepa St 822/2009 z dne 26.5.2015 dovolj jasno izhaja, da odpust za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Zato: četudi sporna terjatev v sklepu o odpustu obveznosti ni navedena izrecno, to nikakor ne more pomeniti, da zanjo odpust obveznosti učinkuje.
izvršba na premičnine - predmet izvršbe - omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 80. člena ZIZ odločalo tudi o predlogu dolžnika za omejitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, to pa je, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, za poplačilo svoje terjatve poseže na dolžnikovo premoženje. Zato je treba vse omejitve te pravice upnika, ki je po praksi Ustavnega sodišča vidik pravice do sodnega varstva, razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ, in hkrati v sorazmerju z dolžnikovo pravico do svobodne gospodarske pobude.
Venire contra factum proprium je tudi ravnanje dolžnika, da obveznosti, ki jo ima po izvršilnem naslovu – sodni poravnavi (!), ne izpolni, hkrati pa zatrjuje, da ima posle, ki presegajo 100.000 EUR, v predlogu za odlog izvršbe pa še navaja, da je predmetni upnik pravzaprav tretji v vrsti za plačilo iz vrednosti predmetnega vozila, ki glede na zatrjevano iz vrednosti tega premoženja ne bo poplačan. Hkrati tudi na primer upniku v okviru možnosti, ki jih ima po drugem in četrtem odstavku 34. člena ZIZ, ne ponudi učinkovite možnosti za poplačilo terjatve (kar hkrati predstavlja izpolnitev obveznosti, katero se je zavezal izpolniti v sodni poravnavi). Ob tehtanju obeh pravic in ob pravkar povedanem dolžnik ne more biti deležen predlaganega pravnega varstva, ki meji na zlorabo pravice.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085076
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZPN člen 4, 5, 6. ZPP člen 214, 214/2.
vznemirjanje lastninske pravice – postavitev spornega zidu – protipraven poseg v lastninsko pravico – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna posest – pravni naslov – domneva dobre vere – opravičljivost zmote o obsegu glede obsega nepremičnine – skrbnost pri preverjanju obsega nepremičnine – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – ugotovitev priznanih dejstev na pritožbeni stopnji
Posest je bila v smislu ZTLR zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je bil potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja (prvi odstavek 72. člena ZTLR). Posest je bila dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR). Dobroverna in lastniška pa je posest (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ), če posestnik ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje; dobroverni lastniški posestnik je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Biti mora torej v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Dobroverna lastniška posest je torej v bistvenih prvinah enaka dobroverni zakoniti posesti.
Tožnikova škoda sodi med zelo težke škode, ni pa katastrofalna (kamor uvrščamo na primer poškodbe, ki povzročijo paraplegijo ali tetraplegijo). Res je tožnik utrpel več hudih in nekaj zelo hudih poškodb sočasno, kar se upošteva pri določitvi višje odškodnine, ne pa kot seštevek posameznih hudih poškodb.
Po večinskem stališču sodne prakse so stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka del pravdnih stroškov, če gre za strošek, ki je nastal zaradi ali v zvezi s pravdo.
pritožba zoper sklep o izročitvi blagovne znamke kupcu – procesna legitimacija za pritožbo – stranke stečajnega postopka
ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena izrecno priznava procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklepe v zvezi s prodajo premoženja dolžnika samo upnikom stečajnega dolžnika. Pritožnik v pritožbi ne navaja, da je dolžnikov upnik, niti to ne izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev. Ker torej statusa upnika ni izkazal, ne sodi v krog oseb, ki bi mu zakon dal pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske potrebe otrok – preživninske zmožnosti staršev – neupoštevanje otroškega dodatka – stiki
Preživnina, ki jo plačuje toženec za mladoletna tožnika, vključuje tudi stroške nakupa obleke in obutve tožnikov, zato mora zakonita zastopnica poskrbeti, da bosta otroka imela na stikih obleko in obutev, ki je potrebna za izvedbo stikov tožnikov s tožencem.
osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev - ugovor - zavrženje ugovora
Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Takšnemu upniku tako pravica do pravnega sredstva ni odvzeta.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da ZFPPIPP pravnega sredstva zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev ne predvideva, ugovor dolžnice proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev utemeljeno zavrglo.
Ker toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni obvestil najemodajalca o razlogih za neplačevanje najemnine in ni zaprosil za dodelitev enkratne denarne socialne pomoči kljub njegovi plačilni nesposobnosti, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da niso podani razlogi, ki bi preprečevali ugoditev zahtevku za odpoved najemne pogodbe.
STANOVANJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060373
ZPP člen 116, 205, 318. ZFPPIPP člen 253, 253/1.
odpoved najemne pogodbe – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – stranka v postopku osebnega stečaja – prekinitev postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožba ni bila dopustna, ker je bil zoper toženko že prej začet postopek osebnega stečaja. Stanovanje, na katerega meri tožbeni zahtevek, ne spada v stečajno maso, saj ne gre za toženkino premoženje. Ker tožničine terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja ni mogoče izraziti v denarnem znesku, ne vpliva na poplačilo terjatev drugih toženkinih upnikov iz stečajne mase. Toženkin osebni stečaj torej nima nikakršnega vpliva na to pravdo, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prekiniti postopka, niti zavreči tožbe, kot si napačno razlaga toženka.
ugovor zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – razlogi za vložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razbrati, da se upnica ne strinja z izjavo upravitelja, ki je njeno prijavljeno ločitveno pravico prerekal z navedbo, da upnica prijavlja zavarovano terjatev, vendar ne prilaga dokazov o zavarovanju le-te, ter da je upnici prerekana ločitvena pravica, ker je prerekana njena terjatev (akcesornost). Upnica s tem ni podala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
OZ člen 417. ZFPPIPP člen 22. ZDavP-2E člen 97, 97-5.
odstop terjatve - cesija - izločitvena pravica
Med pravdnima stranka je bila veljavno sklenjena pogodba o odstopu terjatve v skladu z določbo 417. člena OZ na osnovi katere je terjatev, ki je predmet pogodbe o odstopu, prešla iz premoženja odstopnika, torej tožene stranke, v premoženje prevzemnika terjatve, torej tožeče stranke, saj je odstop terjatve - cesija, pogodba s katero upnik prenese svojo terjatev na novega upnika. Gre za pogodbo, ki ima naravo razpolagalnega pravnega posla in s katero prehaja terjatev iz premoženja ene stranke v premoženje druge stranke. Tožeča stranka sama izrecno v pritožbi navaja, da ji je bila terjatev odstopljena, to pa pomeni, da je ta terjatev v njenem premoženju in ne v stečajni masi tožene stranke, zato tožeča stranka že iz tega razloga ne more imeti izločitvene pravice. Izločitvena pravica, kot jo določa ZFPPIPP v 22. členu, je namreč pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice (kamor po presoji pritožbenega sodišča sodi tudi terjatev), da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku, torej mora biti terjatev v stečajni masi oziroma v premoženju stečajnega dolžnika, kar pa obravnavana terjatev že po navedbah tožeče stranke ne more biti.
ZTLR člen 55. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 44, 44/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – denacionalizacijski postopek – dobra vera – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče, je napačno. Kot določa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 55. členu, velja navedeno stališče le za nepremičnino, ki je družbeno sredstvo v družbeno pravni osebi.
ZPP člen 216. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1100. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
prometna nesreča - Haaška konvencija - pravo kraja nesreče - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - valorizacija akontacije odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - stroški preživljanja počitnic - avtokamp
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na kraj nesreče po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, treba uporabiti hrvaško pravo. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da v relevantni sodni praksi hrvaških sodišč ni podlage za valorizacijo zneskov v Kriterijih. Že zato ne, ker ni bila predvidena njihova matematična uporaba. Tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo razliko v povprečni plači med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne predstavlja pravilne uporabe materialnega prava. Višje sodišče ob pregledu sodne prakse hrvaških sodišč ni našlo podlage za upoštevanje kraja oškodovančevega bivališča oziroma njegovega “življenja v okolju z višjim življenjskim standardom“ kot ene od okoliščin, ki bi lahko vplivala na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Takšno ravnanje predstavlja prikrito uporabo slovenskega prava (oziroma kriterijev) pri odmeri višine odškodnine.
Pritožbeno sodišče se tudi v ponovljenem postopku strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pomanjkanje podrobnejše določitve trase služnostne poti v Pogodbi ne pomeni, da je bila dogovorjena služnost v neomejenem obsegu. Bistveno je tako ugotavljanje namena in volje strank ob sklepanju pravnega posla z upoštevanjem pravil služnostnega prava, po katerih se služnost ustanavlja in izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – solastni del
Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.