osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev - ugovor - zavrženje ugovora
Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Takšnemu upniku tako pravica do pravnega sredstva ni odvzeta.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da ZFPPIPP pravnega sredstva zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev ne predvideva, ugovor dolžnice proti popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev utemeljeno zavrglo.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – adaptacija zapustnikovega stanovanja – uveljavljanje alikvotnega deleža – neupoštevanje koristi od skupnega bivanja – upoštevanje prikrajšanja premoženja zaradi potomčeve uporabe – uveljavljanje kršitev pred sodiščem prve stopnje – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v pravdi – delni umik tožbe
Okoliščina, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da je s svojim denarjem adaptirala stanovanje na naslovu H. v dogovoru s svojo sedaj pokojno materjo, ki ji je zagotovila, da bo to stanovanje njeno, ne izključuje uporabe 32. člena ZD. Omenjeni zahtevek nastane v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu, zato je brezpredmetno, kakšna je bila potomčeva „motivacija“ za takšno pomoč oziroma prispevke. Iz tega razloga je v konkretnem primeru za obstoj tožničinih upravičenj nerelevantno, da naj bi v materino (zapustničino) stanovanje vlagala na podlagi dogovora oziroma (točneje) materine obljube, da bo to po njeni smrti (tako ali tako) tožničino (ki naj bi jo mati z oporočno naklonitvijo tudi izpolnila). Upoštevajoč opisano naravo zahtevka, tožnica svojega (so)lastnega deleža na stanovanju, za katerega je bilo z izpodbijano sodbo ugotovljeno, da ji gre (in da ne sodi v premoženje zapustnice), ni pridobila zaradi materine (zapustničine) obljube oziroma v posledici njenega oporočnega naklonila, ampak na podlagi zakona (to je izpolnjenih pogojev iz 32. člena ZD).
Ni moč slediti pritožbeni trditvi, da je potrebno poleg znatne pomoči zapustniku na drugi strani upoštevati tudi koristi, ki jih je od skupnega bivanja imela oseba iz 32. člena ZD, in sicer tako, da se vrednost izločenega dela zaradi teh koristi ustrezno zmanjša.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske potrebe otrok – preživninske zmožnosti staršev – neupoštevanje otroškega dodatka – stiki
Preživnina, ki jo plačuje toženec za mladoletna tožnika, vključuje tudi stroške nakupa obleke in obutve tožnikov, zato mora zakonita zastopnica poskrbeti, da bosta otroka imela na stikih obleko in obutev, ki je potrebna za izvedbo stikov tožnikov s tožencem.
ZPP člen 243, 410, 410/1, 410/3. ZZZDR člen 105, 106. ZIZ člen 272, 272/2.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – dokazovanje s pomočjo izvedenca psihološke stroke – mnenje otroka – volja otroka – pravica otroka do neodvisnega zastopnika – zaupnik otroka – manipulacija z otrokom – pravica otroka do vročitve sodne odločbe – odločitev o stikih – izvršljivost odločitve o stikih – začasna odredba v družinskih sporih – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica je s konkretnim navajanjem dejanj toženca vzbudila dvom v pristnost mnenja mladoletnih hčerk. Konkretizirano je navedla ravnanja toženca, ki bi lahko imela znake manipulacije z otrokoma, zato bi moralo prvo sodišče pristnost mnenja ugotavljati z izvedencem. Gre za strokovno vprašanje, na katerega, zaradi kompleksnosti odnosov, ne more odgovoriti sodišče samo, kot je storilo v danem primeru.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh po višini – uspeh po temelju
O stroških postopka se ne odloča ločeno glede na uspeh po temelju in višini. Pomemben je celoten uspeh, ki se ga ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska.
Res je, da toženec ni kršil nobenega predpisa in da glede na okoliščine trka ni mogel preprečiti. Pravilna pa je ocena, da pešec na območju velikega parkirišča nikakor ni nepričakovan in glede na to tudi ni povsem nepričakovan pred izvozom iz garaže pod parkiriščem. Objektivne odgovornosti se zato toženec v celoti ni mogel razbremeniti.
Sodišče prve stopnje je primarni predlog zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu. Za morebitni uspeh s primarnim taksnim predlogom bi morala tožeča stranka, upoštevajoč določilo prvega odstavka 350. člena ZPP in zgornje razloge, izpodbijati prvostopenjski sklep v celoti. Ker tega ni storila, pač pa je izrecno izpodbijala le 1. točko izreka, v 2. točko izreka pritožbeno sodišče ne sme poseči. Zato za pritožbo, na podlagi katere bi v primeru uspeha prišlo do logično nevzdržne situacije, tožena stranka nima pravnega interesa.
Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085053
ZASP člen 167, 168. ZPP člen 257. ZMed člen 6, 9, 9/2.
kršitev avtorske pravice – plačilo odškodnine – nadomestilo za uporabo avtorskega dela – odstranitev besedila s spletne strani – objava sodbe – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – zaslišanje obeh strank – odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da je kljub temu, da je bilo predlagano le zaslišanje tožnika, zaslišalo obe pravdni stranki. V 257. členu ZPP je predviden dokaz z zaslišanjem strank. Tudi načelo enakopravnega obravnavanja strank zahteva zaslišanje obeh strank.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0060304
SZ člen 117, 117/5. ZDen člen 88. OZ člen 17, 17/1, 162. ZZPS člen 1, 1/2, 2, 2-3, 4, 4/1.
družbena lastnina – privatizacija stanovanj – zahteva za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – pravica do odkupa stanovanja – kontrahirna dolžnost – odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe – odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – nemožnost izpolnitve v času dolžniške zamude – prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve
V času tožnikove zahteve za sklenitev pogodbe ZDen res še ni veljal, veljal pa je Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), ki je zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov z drugim odstavkom 1. člena prepovedal promet z nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Sodna praksa je kasneje sprejela razlago, da je glede na celotno besedilo zakona edina sprejemljiva razlaga ta, da je bilo razpolaganje prepovedano vsem družbenopravnim osebam, torej tudi toženki. Omenjeni 88. člen ZDen je torej dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
ZTLR člen 55. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 44, 44/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – družbena lastnina – denacionalizacijski postopek – dobra vera – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče, je napačno. Kot določa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 55. členu, velja navedeno stališče le za nepremičnino, ki je družbeno sredstvo v družbeno pravni osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006889
Uredba (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerja (Uredba Rim I) člen 4. ZPP člen 320, 339, 339/1.
navezna okoliščina - zastaranje - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predmet pogodbe izvedba gradbenih del in dobava materiala v Sloveniji, naročnik in glavni izvajalec del sta pravni osebi s sedežem v Sloveniji, poleg tega je bila tožena stranka ustanovljena z namenom skupnega nastopanja na slovenskem trgu. Vse naštete navezne okoliščine v konkretnem primeru pomenijo, da je pogodba v tesnejšem razmerju s Slovenijo.
vmesna sodba – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe priče
Pritožbeno zatrjevanje o pristranskosti priče B. B., ki je tožnikova žena, ne more imeti želene teže. Zgolj to dejstvo še ne izkazuje neverodostojnosti izpovedbe. Toženka pa svojih zatrjevanj o njeni neverodostojnosti tudi ni ustrezno substancirala.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom – predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom – prepozen predlog – nov predlog
V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičnini – izgubljena pogodba v verigi pogodb – dobra vera – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice – dajatveni zahtevek – odmera odvetniških stroškov
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj izgubljena pogodba sama po sebi še ne more izpodbiti dobre vere posestnika. Izgubljena in zato manjkajoča pogodba oziroma vedenje tožeče stranke in njenih prednikov zanjo ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin obravnavanega primera ne predstavlja takih okoliščin, zaradi katerih bi morali pravni predniki tožeče stranke in ona sama podvomiti o zakonitosti in dobrovernosti svoje posesti. Manjkala ni prva pogodba v verigi pogodb pravnih prednikov, temveč ena izmed kasnejših v verigi.
odlog izvršbe - ustavitev postopka - pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe - maksimalni čas trajanja odloga
Četudi je bila predhodno odložena izvršba za manj kot leto dni, je s ponovnim predlogom odloga še za eno leto upnik izpolnil predpisani zakonski dejanski stan za ustavitev postopka. Navedena pravna posledica je vezana na sam upnikov predlog. Sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonske določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan s tem, da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
povrnitev stroškov - položaj hipotekarnega dolžnika
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot stranka postopka je tudi dolžna povrniti upnici za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Predujem po svoji naravi pomeni znesek, ki je plačan v naprej, ko še ni znano, kakšni bodo dejanski stroški, ki nujno niso enaki predujmu.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.