• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 30
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL sklep I Cpg 894/2016
    13.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL0079598
    ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
    plačilo sodne takse - način plačila - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - predlog za izdajo novega plačilnega naloga - dolžnost sodišča izdati nov plačilni nalog - sprememba taksne obveznosti - tek paricijskega roka
    Tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja, saj ni plačala oziroma doplačala sodne takse, pač pa je zgolj predlagala, naj ji sodišče za to določi nov rok, kar pa ne zadostuje.

    ZST-1 dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženja vloge in v primeru iz 34.a člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke. Iz navedenega je razvidno, da sodišče izda nov plačilni nalog le, če se taksna obveznost (znesek) spremeni. Plačilni nalog je namreč odločitev o taksni obveznosti, ki zaradi vrnitve v prejšnje stanje ne bi izgubila svoje pravne veljavnosti. V primeru vrnitve v prejšnje stanje bi se spremenil le tek izpolnitvenega oziroma paricijskega roka iz plačilnega naloga. Za izdajo novega plačilnega naloga tako ni bilo nobene potrebe.
  • 362.
    VSM sklep I Ip 275/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM0023007
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/5. ZIZ člen 170, 170/2, 211, 211/3.
    vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravica
    Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).
  • 363.
    VSM sklep I Ip 551/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023037
    ZIZ člen 192, 192/2.
    izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - bivanje drugih oseb v nepremičnini
    Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.
  • 364.
    VSL sklep Cst 592/2016
    13.9.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085579
    ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8.
    postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
    Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko skrajša preizkusna doba, ki bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), le v izjemnih primerih pa je mogoče dodatno skrajšati tudi daljšo preizkusno dobo.

    Zgolj dejstvo, da je dolžnik do sedaj prejemal le minimalne dohodke, ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri določitvi triletnega preizkusnega obdobja, ni dovolj tehten razlog za (dodatno) skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik v ugovoru namreč ni z ničemer dokazal svojih trditev, da tudi v prihodnosti (do izteka tri letne preizkusne dobe) ne bo pridobil oziroma ne bo mogel pridobiti višjih prihodkov niti premoženja večje vrednosti oziroma ni z ničemer pojasnil, kaj mu to preprečuje. Kot je že v predhodni odločbi poudarilo višje sodišče, namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jih omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim, kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
  • 365.
    VSL sklep Cst 561/2016
    13.9.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0080784
    ZFPPIPP člen 121, 121/3, 399, 399/4, 339/4-4, 405, 405/2, 405/2-1, 405/2-2, 405/4.
    odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
    Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
  • 366.
    VSL sklep I Cp 2079/2016
    13.9.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084560
    ZVEtL člen 8. ZPP člen 285.
    litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
    Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.

    Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
  • 367.
    VSL sodba II Cp 937/2016
    13.9.2016
    LASTNINJENJE
    VSL0085056
    ZPVAS člen 1, 1/1, 4, 4/2, 8, 8/5, 8/6.
    zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
    Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
  • 368.
    VSM sklep I Ip 287/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022970
    URS člen 23. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2. ZS člen 53a, 53a/2.
    sestava sodišča - pravica do zakonitega sodnika - sodniški pomočnik - zakonska pooblastila za odločanje - izrek denarne kazni v postopku izvršbe
    Določba drugega odstavka 6. člena ZIZ določa izjemo od pravila, da v izvršilnem postopku odloča sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), ki pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu ustave. Pravilo iz drugega odstavka 6. člena ZIZ je zato potrebno razlagati restriktivno.
  • 369.
    VSM sklep I Ip 256/2016
    13.9.2016
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023005
    SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 21, 24, 24/1, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZZK-1 člen 91.
    prehod obveznosti - notarska hipoteka - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
    Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.
  • 370.
    VSK Sodba I Cp 85/2016
    13.9.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00017504
    OZ člen 149, 150, 179, 182.
    prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
    Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
  • 371.
    VSM sklep I Ip 516/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM0023030
    ZFPPIPP člen 296, 296/5, 382, 382/2.
    predlog za izvršbo - osebni stečaj - prijava terjatve
    V postopku osebnega stečaja se ne uporablja določilo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP (tretja točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), ki določa sankcijo prenehanja terjatve za primer zamude s prijavo terjatve. Terjatve v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP).
  • 372.
    VSL sklep I Cpg 497/2016
    13.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081218
    ZPP člen 181, 181/2.
    pristojnost slovenskih sodišč – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravna narava zahtevka – ugotovitvena tožba – ugotovitev ničnosti – pravni interes – dvojna prodaja nepremičnine – možnost dajatvenega zahtevka
    Zahtevek za izročitev listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ga v primeru dvojne prodaje nepremične prvi kupec vloži zoper drugega, nedobrovernega kupca, ki je svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo), predstavlja stvarnopravni in ne obligacijski zahtevek.

    Ugotovitvena tožba je dopustna tudi, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si namreč stranka v takšnem primeru lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.

    Tožnik bi vpis v zemljiško knjigo lahko dosegel le s t.i. izbrisno tožbo po hrvaškem pravu, ki je urejena v drugem odstavku 125. člena Zakona o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV). Gre za tožbo, s katero lahko stranka, v primeru dvojne prodaje nepremičnine, zahteva izbris vpisa lastninske pravice in vpis svoje lastninske pravice, v primeru, da pridobitelj ni postopal v dobri veri in je v trenutku, ko je sklenil pravni posel z odsvojiteljem vedel, da je nepremičnina veljavno odsvojena drugemu in mu predana v posest. Ker gre za dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, pa (skladno z ustaljeno sodno prakso) nima pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe.
  • 373.
    VSL sklep II Cpg 1001/2016
    13.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078071
    ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4.
    spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za pritožbo
    Obvestilo o prispeli sodni pošiljki (sodbi) je bilo toženi stranki puščeno v poštnem nabiralniku 9. 6. 2016. Fikcija vročitve je nastopila s potekom petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke na pošti, kar je bilo v petek 24. 6. 2016. Rok za pritožbo zoper sodbo je začel teči v soboto 25. 6. 2016, ne glede na dejstvo, da je poštar neprevzeto pisanje pustil v poštnem nabiralniku šele v ponedeljek 27. 6. 2016.
  • 374.
    VSL sodba I Cp 868/2016
    13.9.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0060297
    SPZ člen 43, 43/2.
    priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičnini – izgubljena pogodba v verigi pogodb – dobra vera – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice – dajatveni zahtevek – odmera odvetniških stroškov
    V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj izgubljena pogodba sama po sebi še ne more izpodbiti dobre vere posestnika. Izgubljena in zato manjkajoča pogodba oziroma vedenje tožeče stranke in njenih prednikov zanjo ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin obravnavanega primera ne predstavlja takih okoliščin, zaradi katerih bi morali pravni predniki tožeče stranke in ona sama podvomiti o zakonitosti in dobrovernosti svoje posesti. Manjkala ni prva pogodba v verigi pogodb pravnih prednikov, temveč ena izmed kasnejših v verigi.
  • 375.
    VSM sklep I Ip 366/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM0023011
    URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2.
    pravica do poštenega sojenja - načelo pravne varnosti - splošno načelo sorazmernosti - poseg v pravico do izjave - izvedba dokaza - pravočasnost navedb - prekluzija glede novot v izvršilnem postopku - dopustnost predložitve listine po vložitvi ugovora
    Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in načelo pravne varnosti kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno.

    Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.
  • 376.
    VSM sklep I Ip 437/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023019
    SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
    etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
    Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
  • 377.
    VSM sklep I Ip 500/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023028
    ZIZ člen 53, 53/2, 59.
    dokazanost dolžnikovega opozicijskega ugovora
    Standard dokazanosti dolžnikovega opozicijskega ugovora mora dosegati raven gotovosti, ne le zaradi zgoraj opisanega procesnega položaja strank, temveč tudi zaradi dejstva, da v primeru, če je ugovoru ugodeno, upniku zakon ne daje pravice do tožbe za ugotovitev dopustnosti izvršbe.
  • 378.
    VSM sklep I Ip 601/2016
    13.9.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023045
    ZIZ člen 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 138.
    izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
    Pravila, po katerih ravna organizacija za plačilni promet, ko izvršuje sklep o izvršbi, in pravila, po katerih ravna izvršitelj v primeru premičninske izvršbe, se razlikujejo, zato je dolžničino pritožbeno stališče, da tudi za banko veljajo enaka pravila kot za izvršitelja neutemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dopustno poseči na denarna sredstva dolžnika na računu pri banki še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer se blokada sredstev in s tem njihov rubež opravi takoj, ko banka prejme sklep o izvršbi. Če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov kot v obravnavani zadevi, pa banka tudi takoj upnika poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena in 138. člen ZIZ).
  • 379.
    VSL sklep Cst 550/2016
    13.9.2016
    STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL0079605
    Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
    stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
    Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.

    Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.

    Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
  • 380.
    VSL sodba I Cpg 547/2016
    13.9.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072573
    ZPP člen 115, 115/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 362, 362/1, 362/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 60. Sodni red člen 163, 163/1.
    posledica razveljavitve sodbe – ponovljen postopek – Uredba ES 44/2001 (Bruseljska Uredba I) – pristojnost slovenskega sodišča – narok – izvedba naroka v nenavzočnosti strank – opravičilo – pravdni stroški – potrebni stroški – sodni tolmač – odgovor na pritožbo v prvotnem postopku
    Prvotni postopek in postopek ponovnega odločanja predstavljata celoto – torej en sam postopek.

    Tožena stranka se dlje časa ni mogla udeleževati narokov. Njeni interesi pa bi bili lahko ustrezno varovani tudi na način, da bi imenovala pooblaščenca. To je tudi storila in je v času spornega naroka imela pooblaščenca, ki pa se tega (brez opravičila) ni udeležil. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo povsem pravilno, ko je zadnji narok v predmetni zadevi izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke.

    O pravdnih stroških se odloča glede na končni uspeh stranke v postopku. To pomeni, da je v zvezi s stroški odgovora na prvo pritožbo treba presojati, ali je bil le-ta potreben.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 30
  • >
  • >>