prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 232, 232/4.
začetek stečajnega postopka - domneva izpodbojnosti - dokazni standard - prepričanje - verjetnost - predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - sporna terjatev - dokazovanje obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.
litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/5. ZIZ člen 170, 170/2, 211, 211/3.
vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078085
OZ člen 511, 511/2. ZFPPIPP člen 347.
najemna pogodba – predkupna pravica – trajanje predkupne pravice – trajanje najemne pogodbe – rok za plačilo kupnine
Vendar pa nima prav pritožba, da na dan objave vabila k dajanju ponudb predkupna pravica ni več obstajala. Ne drži, kot to trdi pritožba, da lahko ta obstaja le v času trajanja najemnega razmerja in da preneha s časom, ki je določen v (najemni) pogodbi in da ne more trajati dlje, kot traja najemna pogodba. 511. člen OZ določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki jo določen s pogodbo. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz upraviteljevih pojasnil izhaja, da se v tem primeru stranki z najemno pogodbo, s katero sta ustanovili tudi predkupno pravico, nista dogovorili glede časa njenega trajanja, prav tako niti iz drugih določb pogodbe ni mogoče sklepati, kako dolgo naj traja predkupna pravica. Zato je potrebno pritrditi upraviteljevemu stališču, da je za določitev časa trajanja predkupne pravice potrebno upoštevati drugi odstavek 511. člena OZ in da bo zato predkupna pravica prenehala s potekom petih let od sklenitve pogodbe.
Zavrnitev dokaznih predlogov, zaradi pomanjkanja trditev, ki naj bi jih dokazovali, je pravilna in dovolj argumentirana.
Dokazno breme o tem, da ji je bila dostavljena stvar z napako, je na toženki. Ona mora dokazati svoj ugovor, ki naj bi utemeljeval odstop od pogodbe (in jo posledično razbremenil obveznosti plačila kupnine).
Materialnopravne ugovore stranka sicer lahko poda do konca postopka, a le v primeru, da je pravočasno (torej do prvega naroka) navedla vsa relevantna dejstva, ki takšen ugovor utemeljujejo.
fikcija vročitve - pričetek teka za ugovor - zakonski rok
Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka. Ugovorni rok je „podaljšan“ le v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki je določen z Zakonom o praznikih (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem primeru rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZPP člen 115, 115/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 362, 362/1, 362/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 60. Sodni red člen 163, 163/1.
posledica razveljavitve sodbe – ponovljen postopek – Uredba ES 44/2001 (Bruseljska Uredba I) – pristojnost slovenskega sodišča – narok – izvedba naroka v nenavzočnosti strank – opravičilo – pravdni stroški – potrebni stroški – sodni tolmač – odgovor na pritožbo v prvotnem postopku
Prvotni postopek in postopek ponovnega odločanja predstavljata celoto – torej en sam postopek.
Tožena stranka se dlje časa ni mogla udeleževati narokov. Njeni interesi pa bi bili lahko ustrezno varovani tudi na način, da bi imenovala pooblaščenca. To je tudi storila in je v času spornega naroka imela pooblaščenca, ki pa se tega (brez opravičila) ni udeležil. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo povsem pravilno, ko je zadnji narok v predmetni zadevi izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke.
O pravdnih stroških se odloča glede na končni uspeh stranke v postopku. To pomeni, da je v zvezi s stroški odgovora na prvo pritožbo treba presojati, ali je bil le-ta potreben.
izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - bivanje drugih oseb v nepremičnini
Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko skrajša preizkusna doba, ki bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), le v izjemnih primerih pa je mogoče dodatno skrajšati tudi daljšo preizkusno dobo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnik do sedaj prejemal le minimalne dohodke, ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri določitvi triletnega preizkusnega obdobja, ni dovolj tehten razlog za (dodatno) skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik v ugovoru namreč ni z ničemer dokazal svojih trditev, da tudi v prihodnosti (do izteka tri letne preizkusne dobe) ne bo pridobil oziroma ne bo mogel pridobiti višjih prihodkov niti premoženja večje vrednosti oziroma ni z ničemer pojasnil, kaj mu to preprečuje. Kot je že v predhodni odločbi poudarilo višje sodišče, namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jih omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim, kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56.
pravica do pritožbe - postopek odločanja o vstopu novega upnika - procesni vstop - ločenost odločanja o ugovoru, da terjatev ni prešla na novega upnika - procesno gradivo, ki podlaga odločitve - pravica do izjave - konec postopka zaradi poplačila opravljenega v postopku kot posledici izvršilnega dejanja
Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku (22. člen Ustave), učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).
obratovalni stroški - skupno odjemno mesto - dobavljena toplota
V kolikor imajo vsa stanovanja v stavbi skupno odjemno mesto, kot je to v konkretnem primeru, stroški dobavljene toplotne energije za posamezno stanovanje niso odvisni zgolj od porabe v tem stanovanju, temveč tudi od porabe v drugih stanovanjih in skupnih prostorih, od lege stanovanja, različnih količnikov itd.. Zgolj določitev zneska, ki naj ga lastnik oziroma uporabnik stanovanja plača, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije, kot ga določa tretjih odstavek 25. člena SZ-1 in kot zmotno zatrjuje pritožba.
dokončnost obračuna izvršitelja v primeru brezplačne pravne pomoči
Izvršitelj se sicer neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila 38.c ZIZ, ki se nanašajo na učinke obračuna izvršitelja kot izvršilnega naslova nasproti upniku, ker ta obračuna ni izpodbijal. Navedena določila so uporabna le za primer, ko upnik sam krije stroške v zvezi z izvršiteljem in ni teh stroškov v okviru brezplačne pravne pomoči oproščen. Ko je upniku dodeljena tovrstna brezplačna pravna pomoč, je pravilno upoštevati specialna določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 46. člena citiranega zakona sodišče ni vezano na predlog stranke za povrnitev stroškov, ampak po uradni dolžnosti upošteva stroške brezplačne pravne pomoči. Po pojasnjenem je morebitna opustitev upnikovih ravnanj v zvezi s stroški brez pomena, izvršitelj pa ne more s strani upnika neizpodbijanega obračuna uveljavljati kot izvršilni naslov zoper proračun Republike Slovenije glede sredstev namenjenih za brezplačno pravno pomoč.
URS člen 23. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2. ZS člen 53a, 53a/2.
sestava sodišča - pravica do zakonitega sodnika - sodniški pomočnik - zakonska pooblastila za odločanje - izrek denarne kazni v postopku izvršbe
Določba drugega odstavka 6. člena ZIZ določa izjemo od pravila, da v izvršilnem postopku odloča sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), ki pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu ustave. Pravilo iz drugega odstavka 6. člena ZIZ je zato potrebno razlagati restriktivno.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 17, 17/2, 17/2-1, 34, 34/1.
načelo sorazmernosti - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje - obseg izvršbe - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev z napakami
Pogodbena kazen je bila dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu. To pomeni, da je izpolnitev mogoče šteti za opravljeno, čeprav ima napake.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
stečaj pravne osebe - glavni postopek zaradi insolventnosti - unovčenje premoženja - sklep o prodaji - solastnika nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika - legitimacija za pritožbo - upnik
Ker pritožnika nista upnika, le-ta pa je po določbi 344. člena ZFPPIPP aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP, se pritožba zavrže.
ZPP člen 181, 181/1, 274, 274/1. ZD člen 28, 28/4.
izplačilo zneska dediču s strani zapustnika – ugotovitev o pravni naravi pogodbe – obračunska vrednost zapuščine – vrednost vseh daril zakonitim dedičem – prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitvena tožba – zavrženje ugotovitvene tožbe – pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici.