nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odgovor centra za socialno delo, ki je postopek zaključil zgolj iz razloga, ker je storilec na podlagi zdravniškega pregleda napoten na dodatne diagnostike in zdravljenje, nezadosten. Prav ima, ko izpostavlja, da okoliščina, da je bil storilec napoten k določenim specialistom še ne pomeni, da je popolnoma nezmožen za delo.
Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe.
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 158, 158/1.
plačilo obratovalnih stroškov – dobava toplotne energije – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške – obratovanje večstanovanjske stavbe – skupno odjemno mesto – plačilo stroškov postopka ob delnem umiku tožbe
Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060377
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 23.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti – seznanitev z dejansko višino dolga – verodostojna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka vse do 16. 11. 2011, ko je od tožeče stranke prejela izpisek kartice, res ni mogla vedeti, koliko in na podlagi katerih računov še dolguje tožeči stranki in da do takrat ni mogla biti v zamudi. Zmotno pa je stališče pritožbe, da zamuda ni nastopila naslednji dan po prejemu omenjene kartice, to je dne 17. 11. 2011. Ni sporno, da gre za dolg iz preteklega obdobja, torej za terjatev, ki je že zapadla v plačilo. Ko se je tožena stranka seznanila tudi z dejansko višino, pa je nastopila tudi zamuda. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka prej še izstavila račune s pravilno višino zneskov, ker terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
Pritožba nekritično prezre, da tožeča stranka ne izterjuje samo stroškov upravljanja, za katere je nedvomno aktivno legitimirana, ampak tudi druge stroške. Prav slednje je od tožeče stranke terjalo jasen odgovor, katere stroške predstavlja vtoževana glavnica v višini prvotnih 665,91 EUR po tipu stroška, njegovi višini in času nastanka. Podatki, ki so vsebovani v listinah, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, namreč ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, ampak so lahko le dokazno sredstvo.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 14, 252, 252/1, 252/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8. KZ člen 244, 244/1.
odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – pomoč pri storitvi kaznivega dejanja – solidarna odškodninska odgovornost pomagača – dokazovanje z izvedencem – pregled listin, ki jih stranka ni predložila do prvega naroka – kršitev načela kontradiktornosti
Namen določil 186. člena OZ je, da v primeru, ko je škodo povzročilo več oseb, oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
Izvedenec je pomočnik sodišča in ima med dokaznimi sredstvi specifičen položaj. Kot pomočnik sodišča ima glede vprašanj, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj razjasnjevalno dolžnost.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200.
prometna nesreča - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker sta obe pravdni stranki soglašali z izdajo sodbe brez izvedbe nadaljnje glavne obravnave, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo izven naroka, zaradi česar pritožbeni očitek o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
posojilna pogodba – dogovor o možnosti predčasne odpovedi posojilne pogodbe – odpovedni rok – ničnost dogovora o možnosti predčasnega odstopa od pogodbe – svobodno urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti
Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.
tožba za razvezo zakonske zveze – postopek v zakonskih sporih – svetovalni razgovor – izostanek prihoda na svetovalni razgovor pri centru za socialno delo – domneva umika tožbe
Tožnik, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ni prišel na svetovalni razgovor pred pristojen center za socialne zadeve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v 416. členu ZPP, in štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080109
OZ člen 103, 111, 111/2, 625, 625/2. ZPP člen 7, 115, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – pojasnilna dolžnost podjemnika – pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev danega – verodostojna listina – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Ker je bila pogodba razvezana, je sodišče prve stopnje tožnikovemu kondikcijskemu zahtevku za vrnitev plačanega na podlagi odpadle pravne podlage pravilno ugodilo (103. in 111. člen OZ).
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - preživnina - poslabšanje premoženjskega stanja - dejansko vprašanje - zavrnitev predloga za prekinitev postopka
Vprašanje poslabšanja tožnikovega premoženjskega stanja in s tem njegove preživninske zmožnosti se nanaša na obstoj oziroma neobstoj dejstev. Gre torej za dejansko vprašanje ne pa predhodno v zgoraj opredeljeni vsebini 13. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.