določitev stikov med starši in otroki – spremenjene okoliščine – službene obveznosti staršev – priložnostna dela
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da spremembe pogodbenih dogovorov pri obeh udeležencih, ki sta oba odvisna od občasnega oziroma začasnega pogodbenega dela, ne bodo mogle pogojevati spremembe sodne odločitve. Takšnemu zaključku pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in hkrati dodaja, da prav vsa razmerja in odnosi med obema staršema in njunim otrokom, ki se vzpostavljajo in spreminjajo, ne morejo biti prepuščeni oblastnim odločitvam.
OZ člen 941, 942. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15, 340, 341.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo zavarovalnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje z listinami v spisu - sodelovalna dolžnost - temelj za izplačilo zavarovalnine - ničnost pogodbenih določil - zavarovalčeva obveznost po nastanku zavarovalnega primera - kršitev zavarovalčevih obveznosti po nastopu zavarovalnega primera - nasprotje med splošnimi pogoji in določbami zakona
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za podlago svoje odločitve uporabilo navedeno določbo splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo 942. člena OZ. Ta določa, da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odgovor centra za socialno delo, ki je postopek zaključil zgolj iz razloga, ker je storilec na podlagi zdravniškega pregleda napoten na dodatne diagnostike in zdravljenje, nezadosten. Prav ima, ko izpostavlja, da okoliščina, da je bil storilec napoten k določenim specialistom še ne pomeni, da je popolnoma nezmožen za delo.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – nedopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za podaljšanje roka za dopolnitev – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075356
ZPP člen 8, 339, 339/2, 229/2-14, 438, 438/1. OZ člen 110, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/2, 619, 620, 620/3.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - neizpolnitev - delna izpolnitev - razveza pogodbe - vrnitev danega - nadomestilo vrednosti - neupravičena obogatitev - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - naturalna restitucija
Vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema sicer ni bila mogoča brez dobave notranjih enot klimatskih naprav, vendar slednje ne pomeni, da sta pravdni stranki sklenili tudi prodajno pogodbo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje in razlog za sklenitev pogodbe, ki je bil znan obema strankama, ključno podjemnikovo delo, to je montaža notranjih enot, priklop na zunanjo enoto ter vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema. V tem primeru se zato pogodba, kljub temu, da vključuje dobavo dveh notranjih enot klimatskih naprav, šteje za podjemno pogodbo in ne za prodajno in podjemno pogodbo, kot to zmotno zaključi sodišče prve stopnje. Tožeča stranka ima sicer prav, da gre za delno izpolnitev (in ne neizpolnitev) obveznosti, vendar slednje ne pomeni, da tožena stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe. Možnost odstopiti od pogodbe je izključena zgolj v primeru, če nasprotna stranka (tožeča stranka) ne bi izpolnila le neznatnega dela svojih obveznosti, za kar pa v konkretnem primeru nedvomno ne gre.
Glede na ugotovljeno možnost vrnitve danih stvari, bi lahko tožeča stranka izgubo vrednosti teh stvari uveljavljala zgolj z odškodninskim zahtevkom, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Vrnitveni in odškodninski zahtevek se ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta in kumulativno uveljavljata. Tožeča stranka odškodninskega zahtevka ni uveljavljala, zahtevka za plačilo vrednosti dosežene koristi, pa ob ugotovljeni možnosti vrnitve danih stvari (naturalna restitucija), ne more uspešno utemeljevati s trditvami o zmanjšanju njihove vrednosti.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine
Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.
- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Toženec je tudi s tožnikovim denarnim vložkom v svojem imenu, in ne v imenu družbe (ki je nastopala le kot sredstvo za izpeljavo posla), posel nadaljeval z A. A. in bil s tem neupravičeno obogaten. Tožnik pa je nekaj dal, ničesar pa ni pridobil (pri čemer toženec darilnega namena ni niti zatrjeval), s čimer je bil nedvomno prikrajšan.
Za toženca ni sporno, da je prišlo do odstopa od dogovora, pri čemer pa ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo (dogovor), pravico do vrnitve tistega, kar je dala, v konkretnem primeru torej tožnik do vrnitve zneska 35.000,00 EUR, saj bi bil toženec v nasprotnem primeru neupravičeno obogaten.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084619
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 245, 245/1, 254.
medicinska napaka – izvedensko mnenje – izbira izvedenca – vzrok – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti
Pri izbiri novega izvedenca je treba paziti, da ne bodo obstajali razlogi, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost izvedenca s strani katere koli pravdne stranke. Nobenega dvoma ni, da izvedenec ne more biti oseba, družba ali institucija, ki je že sodelovala v zdravljenju tožnice, ali je s toženo stranko povezana na način, zaradi katerega bi se lahko ustvaril dvom v nepristranskost izvedenca.
V odškodninskih sporih, kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje (oziroma drug vzrok) v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, se običajno (najpogosteje) uporablja 50 odstotkov. Mejni prag zadostne verjetnosti je zato tisti, ki presega 50 odstotkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
OZ člen 18, 18/1, 311, 462, 462/1, 468, 468/1, 468/1-2, 468/1-3, 468/2, 470, 470/2, 477, 477/1, 478, 480, 480/1.
(skrita) stvarna napaka – znižanje kupnine – odstop od pogodbe – primeren dodaten rok – konkludentna izjava volje – odškodninski zahtevek zaradi napake – pravna narava dobropisa – prekluzivni rok materialnega prava – izguba pravic – ugovor predpravdnega pobota
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka o napaki pravočasno obvestila prodajalca. Ta je trdil, da napake ni. Trditve tožeče stranke (kupca medu) bi lahko preizkusil sam. Samostojnega, od tožeče stranke neodvisnega preizkusa meda se ni niti lotil, niti ni pokazal nobenega namena, da bi se ga kdajkoli lotil. Prvostopenjsko sodišče je povsem prav presodilo, da dodaten rok nima nobenega smisla, če prodajalec zanika že obstoj napake, pri tem pa niti ne pregleda vzorcev medu.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.