pogoji za izdajo začasne odredbe – nova začasna odredba – sprememba začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je na predlog CSD izdalo začasno odredbo, in sicer je deklici začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, ta začasna odločitev pa je pravnomočna, ker je toženka ugovor zoper njo v posledici dogovora s tožnikom, ki ga je sklenila na sodišču, umaknila.
Samo res nek nenaden, izjemen dogodek bi lahko upravičil novo nujnost, ki bi negirala pravkar sprejeto oceno o nujnosti takojšnje začasne dodelitve obeh deklic očetu in bi narekovala diametralno drugačno izdajo začasne odredbe. Takšne nenadne nujnosti v tako kratkem časovnem obdobju (en teden) tudi po presoji pritožbenega sodišča v tej zadevi ni in je ne utemelji niti vložena pritožba s poudarjanjem zdravstvenih težav obeh deklic.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – nedopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za podaljšanje roka za dopolnitev – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
Osnovno pravilo je povračilo stroškov toženi stranki. Če se temu želi izogniti, mora tožeča stranka jasno navesti in predložiti tudi dokazilo, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, torej v obravnavanem primeru zaradi plačila, in to takoj po plačilu.
Prav tako je sklep dovolj obrazložen. Jasno je navedena (pravilna) pravna podlaga za njegovo izdajo, točna specifikacija priznanih stroškov pa je razvidna iz stroškovnika tožeče stranke, ki je v spisu, tako da je tožeča stranka imela možnost preveritve priznanih stroškov in s tem učinkovitega pritožbenega grajanja morebitnih pomanjkljivosti.
Tožeča stranka v umiku tožbe tudi ni navedla, da zahteva kakršnokoli povračilo stroškov, zato tega ne more več storiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060364
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 339, 339/1, 453, 458, 458/1.
obstoj naročniškega razmerja – podpis naročnika – sklenitev pogodbe po pooblaščencu – nična določila splošnih pogojev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prepozen dokaz – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pogodbi je kot naročnik naveden toženec, ne pa njegov oče. Navedeni so tudi njegovi osebni podatki (ročno pripisana davčna številka toženca in njegovo dejansko bivališče). Tudi če je pogodbo podpisal toženčev oče, je to očitno storil kot njegov pooblaščenec (za to ni bilo potrebno pisno pooblastilo), ne pa v svojem imenu.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pomanjkanje dovoljenja za poslovanje - domneva izbrisnega razloga - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - vpis spremembe sedeža družbe - predlog upravičenega predlagatelja
Vpis spremembe sedeža družbe v sodni register sodišče opravi na predlog upravičenega predlagatelja. Po uradni dolžnosti sodišče takšnega postopka ne more začeti.
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se nanaša na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V danem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel. Zato domneva izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ne obstaja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
Tožeča stranka je uspela dokazati zatrjevano dejstvo, da je toženi stranki nakazala 16.000,00 EUR kot posojilo za vračilo v enem letu. Tožena stranka pa s svojimi nejasnimi in nelogičnimi navedbami ni uspela postaviti takšnih trditev in predlagati zato ustrezne dokaze, da bi to trditveno podlago tožeče stranke omajala (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku v okviru materialnega vodstva pravde seznanilo toženo stranko s tem, da ni konkretizirala svojih trditev o vrnitvi denarja in ni za to navedla zadosti konkretnih trditev. Zato sodišču ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov tožene stranke.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
V okviru presoje skrbnosti, ki se zahteva od banke kot dobrega strokovnjaka in v posledici ugotavljanja morebitne protipravnosti njenega ravnanja, je pomembno opozoriti, (kar je izvedensko mnenje prezrlo), da tožeča stranka odškodninsko odgovornost tožene stranke gradi na lastni kršitvi svojih pogodbenih obveznosti. Posebej (skrbno) obravnavo zahteva od tožene stranke v situaciji, ko je sama nesporno ravnala v nasprotju s pogodbo (ni odplačevala kreditov) in s to kršitvijo resno ogrozila temeljni pogodbeni interes tožene stranke.
Napačno je stališče, da je bila toženka takoj ob razglasitvi insolvenosti oziroma najkasneje ob začetku postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko dolžna unovčiti zavarovanja. Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, prav tako je tudi le pravica in ne dolžnost kreditodajalca, da v primeru neplačila kredita ali nastopa insolventnosti tožene stranke odstopi od kreditne pogodbe.
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine
Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.
- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085095
OZ člen 131, 180, 184. ZOR člen 204. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – nestrokovno zdravljenje – opustitev pri zdravljenju s strani bolnišnice – vzročna zveza – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – pripombe na izvedensko mnenje – neposredovanje pripomb in vprašanj izvedencu – zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje z novim izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnitev dokazovanja – smrt stranke med postopkom – prehod pravice zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo – aktivna legitimacija
Sodišče je pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila. V odškodninskem sporu, kjer se obravnava domnevna strokovna napaka zdravnika ali zdravstvenega osebja, je prav izvedenski dokaz odločilnega pomena. Zlasti v tem primeru, ko je prišlo do smrti pacienta v bolnišnični oskrbi, bi sodišče tožnikom kot njegovim svojcem moralo omogočiti, da se okoliščine smrti zanesljivo razjasnijo, ter dopustiti, da se izvedensko mnenje, o katerem dvomijo, učinkovito preizkusi, tako glede popolnosti izvida kot glede strokovne utemeljenosti mnenja.