CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0060377
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 23.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti – seznanitev z dejansko višino dolga – verodostojna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka vse do 16. 11. 2011, ko je od tožeče stranke prejela izpisek kartice, res ni mogla vedeti, koliko in na podlagi katerih računov še dolguje tožeči stranki in da do takrat ni mogla biti v zamudi. Zmotno pa je stališče pritožbe, da zamuda ni nastopila naslednji dan po prejemu omenjene kartice, to je dne 17. 11. 2011. Ni sporno, da gre za dolg iz preteklega obdobja, torej za terjatev, ki je že zapadla v plačilo. Ko se je tožena stranka seznanila tudi z dejansko višino, pa je nastopila tudi zamuda. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka prej še izstavila račune s pravilno višino zneskov, ker terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – nedopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za podaljšanje roka za dopolnitev – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
določitev stikov med starši in otroki – spremenjene okoliščine – službene obveznosti staršev – priložnostna dela
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da spremembe pogodbenih dogovorov pri obeh udeležencih, ki sta oba odvisna od občasnega oziroma začasnega pogodbenega dela, ne bodo mogle pogojevati spremembe sodne odločitve. Takšnemu zaključku pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in hkrati dodaja, da prav vsa razmerja in odnosi med obema staršema in njunim otrokom, ki se vzpostavljajo in spreminjajo, ne morejo biti prepuščeni oblastnim odločitvam.
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 158, 158/1.
plačilo obratovalnih stroškov – dobava toplotne energije – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške – obratovanje večstanovanjske stavbe – skupno odjemno mesto – plačilo stroškov postopka ob delnem umiku tožbe
Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nova začasna odredba – sprememba začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je na predlog CSD izdalo začasno odredbo, in sicer je deklici začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, ta začasna odločitev pa je pravnomočna, ker je toženka ugovor zoper njo v posledici dogovora s tožnikom, ki ga je sklenila na sodišču, umaknila.
Samo res nek nenaden, izjemen dogodek bi lahko upravičil novo nujnost, ki bi negirala pravkar sprejeto oceno o nujnosti takojšnje začasne dodelitve obeh deklic očetu in bi narekovala diametralno drugačno izdajo začasne odredbe. Takšne nenadne nujnosti v tako kratkem časovnem obdobju (en teden) tudi po presoji pritožbenega sodišča v tej zadevi ni in je ne utemelji niti vložena pritožba s poudarjanjem zdravstvenih težav obeh deklic.
Niso nevarne tiste stvari, ki take šele postanejo bodisi z nepravilno uporabo, bodisi v določenih izrednih okoliščinah in izključno zaradi teh okoliščin. V teh primerih vzrok škode ni potencialno povečana nevarnost, ki jo prinaša stvar, pač pa nekaj drugega, nepravilna uporaba, opustitev dolžnega nadzora oziroma izredne okoliščine. Nastala škoda v takih primerih ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost.
Tožena stranka je storila vse kar je lahko – položena sta bila predpražnika pred in za vhodnimi vrati, ob vhodu je stala opozorilna tabla, čistilka je pogosteje kot sicer brisala tla, ki vodijo do blagajne. Glede na vremenske razmere in opozorila bi morala biti tožnica bolj pozorna kje stopa, saj je lahko pričakovala, da so ploščice, ki so vlažne oziroma mokre, spolzke.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).
Tožeča stranka je uspela dokazati zatrjevano dejstvo, da je toženi stranki nakazala 16.000,00 EUR kot posojilo za vračilo v enem letu. Tožena stranka pa s svojimi nejasnimi in nelogičnimi navedbami ni uspela postaviti takšnih trditev in predlagati zato ustrezne dokaze, da bi to trditveno podlago tožeče stranke omajala (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku v okviru materialnega vodstva pravde seznanilo toženo stranko s tem, da ni konkretizirala svojih trditev o vrnitvi denarja in ni za to navedla zadosti konkretnih trditev. Zato sodišču ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov tožene stranke.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
ZPP člen 285, 286, 286b, 286b/1, 436. OZ člen 288.
materialno procesno vodstvo - poziv k odgovoru na dopolnitev tožbe - prekluzija - obračun terjatve - delno plačilo - vračunavanje obresti - izrek sodbe - vrednost spornega predmeta - uvod sodbe
Tožena stranka zatrjuje, da je predstavnik tožene stranke na glavno obravnavo s seboj prinesel dokazila, ki pa jih sodnica ni želela vključiti v spis. Tožena stranka bi bila dolžna to kršitev uveljavljati takoj, torej na naroku samem, zato je pritožbeno opozarjanje v tej smeri prepozno.
Glede načina poračunanja delno izpolnjene obveznosti je tožeča stranka navedla vsa pravnorelevantna dejstva: zneski in datumi zapadlosti terjatev tožeče stranke so navedeni v predlogu za izvršbo, datum in znesek plačila tožene stranke pa je tožeča stranka navedla v vlogi. Drugih trditev ni bila dolžna navesti, saj je obračun stvar računske operacije, ki jo je mogoče izvesti s pomočjo računalniškega programa za izračun zakonskih zamudnih obresti ter pravilne uporabe materialnega prava.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – prodaja kmetijskega zemljišča – vpis v zemljiško knjigo – teorija realizacije – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – dobra vera
Priposestvovalec mora biti v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice: pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost, pri čemer opravičljive zmote v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ni mogoče graditi na nepoznavanju prava. Zmota priposestvovalca mora biti torej opravičljiva tudi glede okoliščine, da je pravni naslov veljaven. V konkretnem primeru je šlo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki zahteva izpeljavo ustreznega postopka prodaje v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih, sicer gre za neveljaven pravni posel. Da mora biti za veljavnost prodajne pogodbe izpeljan še postopek po ZKZ, sta se pogodbeni stranki, tudi tožnik, zavedali.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.