Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve.
podjemna pogodba – ustno sklenjena pogodba – dogovor o ceni izvedbe del na enoto – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe OZ, ki urejajo podjemno pogodbo (619. člen in nadaljnji), po katerih je naročnik med ostalim podjemniku za izvedeni posel dolžan plačilo.
Osnovno pravilo je povračilo stroškov toženi stranki. Če se temu želi izogniti, mora tožeča stranka jasno navesti in predložiti tudi dokazilo, da je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, torej v obravnavanem primeru zaradi plačila, in to takoj po plačilu.
Prav tako je sklep dovolj obrazložen. Jasno je navedena (pravilna) pravna podlaga za njegovo izdajo, točna specifikacija priznanih stroškov pa je razvidna iz stroškovnika tožeče stranke, ki je v spisu, tako da je tožeča stranka imela možnost preveritve priznanih stroškov in s tem učinkovitega pritožbenega grajanja morebitnih pomanjkljivosti.
Tožeča stranka v umiku tožbe tudi ni navedla, da zahteva kakršnokoli povračilo stroškov, zato tega ne more več storiti.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
OZ člen 941, 942. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15, 340, 341.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo zavarovalnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje z listinami v spisu - sodelovalna dolžnost - temelj za izplačilo zavarovalnine - ničnost pogodbenih določil - zavarovalčeva obveznost po nastanku zavarovalnega primera - kršitev zavarovalčevih obveznosti po nastopu zavarovalnega primera - nasprotje med splošnimi pogoji in določbami zakona
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je za podlago svoje odločitve uporabilo navedeno določbo splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo 942. člena OZ. Ta določa, da so nična pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.
umik tožbe - izjava o umiku - umik tožbe po izdaji sodbe - pravnomočnost - izvršljivost - prostovoljna izpolnitev obveznosti po sodbi - ugovor v izvršilnem postopku
Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži. Take situacije, kot da tožba sploh ni bila vložena, tožeča stranka z izjavo o umiku tožbe v konkretnem primeru ne more več doseči. Zato ne, ker je na podlagi tožbe že izdana sodba, ki je niti ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (sodba je postala pravnomočna). Zato umik tožbe po izdaji sodbe po zakonu ni dopusten.
Na podlagi izjave o umiku tožbe izdane sodbe po zakonu ni mogoče razveljaviti. Posledica izjave tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolg plačala, bo v konkretnem primeru lahko le ta, da tožeča stranka zoper toženo stranko na podlagi pravnomočne sodbe ne bo predlagala izvršbe; če pa jo bo predlagala, bo dolžnik lahko zoper njo ugovarjal v delu, v katerem je obveznost po sodbi pravilno in pravočasno izpolnil.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
V okviru presoje skrbnosti, ki se zahteva od banke kot dobrega strokovnjaka in v posledici ugotavljanja morebitne protipravnosti njenega ravnanja, je pomembno opozoriti, (kar je izvedensko mnenje prezrlo), da tožeča stranka odškodninsko odgovornost tožene stranke gradi na lastni kršitvi svojih pogodbenih obveznosti. Posebej (skrbno) obravnavo zahteva od tožene stranke v situaciji, ko je sama nesporno ravnala v nasprotju s pogodbo (ni odplačevala kreditov) in s to kršitvijo resno ogrozila temeljni pogodbeni interes tožene stranke.
Napačno je stališče, da je bila toženka takoj ob razglasitvi insolvenosti oziroma najkasneje ob začetku postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko dolžna unovčiti zavarovanja. Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, prav tako je tudi le pravica in ne dolžnost kreditodajalca, da v primeru neplačila kredita ali nastopa insolventnosti tožene stranke odstopi od kreditne pogodbe.
OZ člen 18, 18/1, 311, 462, 462/1, 468, 468/1, 468/1-2, 468/1-3, 468/2, 470, 470/2, 477, 477/1, 478, 480, 480/1.
(skrita) stvarna napaka – znižanje kupnine – odstop od pogodbe – primeren dodaten rok – konkludentna izjava volje – odškodninski zahtevek zaradi napake – pravna narava dobropisa – prekluzivni rok materialnega prava – izguba pravic – ugovor predpravdnega pobota
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka o napaki pravočasno obvestila prodajalca. Ta je trdil, da napake ni. Trditve tožeče stranke (kupca medu) bi lahko preizkusil sam. Samostojnega, od tožeče stranke neodvisnega preizkusa meda se ni niti lotil, niti ni pokazal nobenega namena, da bi se ga kdajkoli lotil. Prvostopenjsko sodišče je povsem prav presodilo, da dodaten rok nima nobenega smisla, če prodajalec zanika že obstoj napake, pri tem pa niti ne pregleda vzorcev medu.
predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pomanjkanje dovoljenja za poslovanje - domneva izbrisnega razloga - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - vpis spremembe sedeža družbe - predlog upravičenega predlagatelja
Vpis spremembe sedeža družbe v sodni register sodišče opravi na predlog upravičenega predlagatelja. Po uradni dolžnosti sodišče takšnega postopka ne more začeti.
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se nanaša na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V danem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel. Zato domneva izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ne obstaja.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
Da bi toženka veljavno izpolnila obveznost do tožnice z izročitvijo 13.000,00 EUR A. A., bi slednji moral biti za sprejem tega zneska kot delne izpolnitve toženkine obveznosti do tožnice posebej pooblaščen.
Glede na doslej obrazloženo bo moralo prvo sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati pravdni stranki, da dopolnita svoje nepopolne navedbe in ponudita jasne dokaze (dokazni predlog „po potrebi“ ni konkretiziran dokazni predlog) v zvezi s tistimi odločilnimi dejstvi, glede katerih vsaka od njiju nosi svoje trditveno in dokazno breme. Prvo sodišče naj toženko tudi pozove, da jasno opredeli, ali glede na svoje navedbe o napakah izvršenih del uveljavlja kakšne ugovore in v tej smeri popravi oziroma dopolni svoje dosedanje vloge.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075356
ZPP člen 8, 339, 339/2, 229/2-14, 438, 438/1. OZ člen 110, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/2, 619, 620, 620/3.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - neizpolnitev - delna izpolnitev - razveza pogodbe - vrnitev danega - nadomestilo vrednosti - neupravičena obogatitev - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - naturalna restitucija
Vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema sicer ni bila mogoča brez dobave notranjih enot klimatskih naprav, vendar slednje ne pomeni, da sta pravdni stranki sklenili tudi prodajno pogodbo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje in razlog za sklenitev pogodbe, ki je bil znan obema strankama, ključno podjemnikovo delo, to je montaža notranjih enot, priklop na zunanjo enoto ter vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema. V tem primeru se zato pogodba, kljub temu, da vključuje dobavo dveh notranjih enot klimatskih naprav, šteje za podjemno pogodbo in ne za prodajno in podjemno pogodbo, kot to zmotno zaključi sodišče prve stopnje. Tožeča stranka ima sicer prav, da gre za delno izpolnitev (in ne neizpolnitev) obveznosti, vendar slednje ne pomeni, da tožena stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe. Možnost odstopiti od pogodbe je izključena zgolj v primeru, če nasprotna stranka (tožeča stranka) ne bi izpolnila le neznatnega dela svojih obveznosti, za kar pa v konkretnem primeru nedvomno ne gre.
Glede na ugotovljeno možnost vrnitve danih stvari, bi lahko tožeča stranka izgubo vrednosti teh stvari uveljavljala zgolj z odškodninskim zahtevkom, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Vrnitveni in odškodninski zahtevek se ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta in kumulativno uveljavljata. Tožeča stranka odškodninskega zahtevka ni uveljavljala, zahtevka za plačilo vrednosti dosežene koristi, pa ob ugotovljeni možnosti vrnitve danih stvari (naturalna restitucija), ne more uspešno utemeljevati s trditvami o zmanjšanju njihove vrednosti.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.