ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – nedopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za podaljšanje roka za dopolnitev – posledice nedopolnitve vloge – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba drugega odstavka 12. člena ZST-1 ni sama sebi namen, saj pisno izjavo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članih sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe.
nepravdni postopek – odločitev o stroških postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj in v kolikšni obliki je predlagateljica vložila zahtevo za povrnitev stroškov, niti na katero določilo ZPP, ki se na podlagi določila 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnem postopku, je sodišče oprlo zaključek, da je predlagateljica po pooblaščencu pravočasno podala predlog za izdajo sklepa o stroških postopka.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar je pritožbena navedba, da „toženi stranki obvestilo o plačilnem nalogu (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP) ni bilo osebno vročeno", za kaj takšnega premalo. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki so razvidna iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve.
podjemna pogodba – ustno sklenjena pogodba – dogovor o ceni izvedbe del na enoto – spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe OZ, ki urejajo podjemno pogodbo (619. člen in nadaljnji), po katerih je naročnik med ostalim podjemniku za izvedeni posel dolžan plačilo.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-3, 197/2, 197/3, 198, 198/5.
izvršba na nepremičnine – poplačilo terjatev – prednostne terjatve – terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij
Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.
OZ člen 379. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 55, 55/2. ZpotK člen 21, 21/1. ZpoK-1 člen 27, 27/1.
primernost izvršilnega naslova - določna opredelitev obveznosti v notarskem zapisu - zakonske zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova notarskega zapisa izhaja v zvezi z zamudnimi obrestmi le navedba „da se zamudna obrestna mera oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.“ Taka navedba obveznosti je presplošna in ne dosega standarda določne opredelitve vseh elementov obveznosti, kar je bistveno za primeren izvršilni naslov.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine
Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.
- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.
oprostitev plačila sodnih taks – mladoleten otrok – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje staršev
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pogoje za oprostitev plačila sodne takse, ki izhajajo iz 11. člena ZST-1 in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14-16. Omenjeni pogoji se nanašajo na premoženjsko stanje stranke, ne pa na premoženjsko stanje tistega, ki je stranko dolžan preživljati. Za presojo premoženjskega stanja mladoletnega toženca (rojen 2009) je odločilno njegovo premoženjsko stanje, ne pa tudi premoženjsko stanje njegovih staršev. Plačilo sodnih taks namreč ne sodi v preživninsko obveznost njegovih staršev.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
Tožeča stranka je uspela dokazati zatrjevano dejstvo, da je toženi stranki nakazala 16.000,00 EUR kot posojilo za vračilo v enem letu. Tožena stranka pa s svojimi nejasnimi in nelogičnimi navedbami ni uspela postaviti takšnih trditev in predlagati zato ustrezne dokaze, da bi to trditveno podlago tožeče stranke omajala (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku v okviru materialnega vodstva pravde seznanilo toženo stranko s tem, da ni konkretizirala svojih trditev o vrnitvi denarja in ni za to navedla zadosti konkretnih trditev. Zato sodišču ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov tožene stranke.
razveza pogodbe po samem zakonu - plačilo dvojne are - sprememba nepogodbene obveznosti v pogodbeno obveznost - novacija
Pritožba nima prav, da med strankama ni obstajala obveznost, s tem ker je prodajna pogodba z dne 22. 1. 2014 bila razvezana po zakonu samem, ker je na podlagi razvezane prodajne pogodbe nastala obveznost tožene stranke za plačilo dvojne are skladno z drugim odstavkom 65. člena OZ. Glede te sedaj nepogodbene obveznosti pa bi stranki smeli in lahko sklenili, da se spremeni v pogodbeno razmerje - namesto plačila dvojne are vštevanje te dvojne are v kupnino po novi prodajni pogodbi.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085575
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1. OZ člen 34, 34/2, 38, 51, 51/1, 283, 312, 312/2. ZPP člen 214, 214/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka – izpodbijano pravno dejanje kot del ekonomske celote – neprerekana dejstva – neutemeljena izjava o nevedenju – pobot – nadomestna izpolnitev – prenehanje terjatev – zmanjšanje stečajne mase – sklepčnost
Odgovor tožeče stranke, da z navedenimi listinami sama ne razpolaga (prav tako pa tudi ne arhivar in kriminalist), ki tudi ni bil dokazno podkrepljen, ne zadošča za uspeh v dokazovanju. Zgolj v primeru, ko bi šlo za dejstva, ki ne izvirajo iz njene zaznavne sfere, bi tožeča stranka učinek domneve priznanja dejstev preprečila z izjavo, da dejstev ne pozna. Glede na to, da je tožeča stranka sodelovala pri vseh navedenih pravnih poslih, gre za njeno ravnanje, zato svojemu izjavnemu bremenu ni zadostila.
Namen izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP in naslednjih, je v razveljavitvi tistih dejanj, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj. Samo tako je namreč mogoče pravilno ugotoviti, ali je bila z navedenimi dejanji stečajna masa zmanjšana v korist tožene stranke ali ne.
Tožeča stranka ne zahteva razveljavitve vseh pravnih poslov, ki so imeli neposredni učinek na zmanjšanje njenega premoženja. Tožbeni zahtevek bi moral obsegati tudi razveljavitev pravnih dejanj, ki so predstavljala nadomestno izpolnitev zahtevka.