Zahtevek za izročitev listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ga v primeru dvojne prodaje nepremične prvi kupec vloži zoper drugega, nedobrovernega kupca, ki je svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo), predstavlja stvarnopravni in ne obligacijski zahtevek.
Ugotovitvena tožba je dopustna tudi, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si namreč stranka v takšnem primeru lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
Tožnik bi vpis v zemljiško knjigo lahko dosegel le s t.i. izbrisno tožbo po hrvaškem pravu, ki je urejena v drugem odstavku 125. člena Zakona o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV). Gre za tožbo, s katero lahko stranka, v primeru dvojne prodaje nepremičnine, zahteva izbris vpisa lastninske pravice in vpis svoje lastninske pravice, v primeru, da pridobitelj ni postopal v dobri veri in je v trenutku, ko je sklenil pravni posel z odsvojiteljem vedel, da je nepremičnina veljavno odsvojena drugemu in mu predana v posest. Ker gre za dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, pa (skladno z ustaljeno sodno prakso) nima pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086138
KZ-1 člen 204, 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 354, 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 385, 386, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – tatvina – pritožba v škodo obdolženca – prepoved spremembe na slabše – vrednost zaupane stvari – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – neznatna družbena nevarnost – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Z navedbami, da je obdolženec storil kaznivo dejanje tatvine in ne zatajitve, se zagovornica pritožuje v obdolženčevo škodo, hkrati pa ne upošteva pravila o prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP.
Ker si je obdolženi protipravno prilastil zaupano stvar, katere vrednost ne presega 500,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno poseglo v opis dejanja in obdolženega spoznalo za krivega privilegirane oblike zatajitve po drugem odstavku 208. člena KZ-1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku - verjetno izkazana sprememba vrednosti - standard precejšnje spremembe
Tretji dolžnik pravilno navaja, da zadošča že verjetno izkazana sprememba vrednosti nepremičnine, pri čemer iz zakonskega besedila ne izhaja zahteva, da bi moralo biti mnenje sodnega cenilca narejeno izključno za namen izvršilnega postopka.
ZFPPIPP člen 18, 271, 275, 275/3, 391. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razveljavitev izročilne pogodbe - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravilna formulacija tožbenega predloga - izpodbojnost pravnega dejanja po določbah ZFPPIPP - pravni posel v dobro ožje povezane osebe - predpostavke izpodbojnosti - solastništvo stečajnega dolžnika in osebe, ki ni stečajni dolžnik, na izročeni nepremičnini
V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.
litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
plačilo sodne takse - način plačila - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - predlog za izdajo novega plačilnega naloga - dolžnost sodišča izdati nov plačilni nalog - sprememba taksne obveznosti - tek paricijskega roka
Tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja, saj ni plačala oziroma doplačala sodne takse, pač pa je zgolj predlagala, naj ji sodišče za to določi nov rok, kar pa ne zadostuje.
ZST-1 dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženja vloge in v primeru iz 34.a člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke. Iz navedenega je razvidno, da sodišče izda nov plačilni nalog le, če se taksna obveznost (znesek) spremeni. Plačilni nalog je namreč odločitev o taksni obveznosti, ki zaradi vrnitve v prejšnje stanje ne bi izgubila svoje pravne veljavnosti. V primeru vrnitve v prejšnje stanje bi se spremenil le tek izpolnitvenega oziroma paricijskega roka iz plačilnega naloga. Za izdajo novega plačilnega naloga tako ni bilo nobene potrebe.
upnik - poplačilo terjatve - izvršilni postopek - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - pravni interes upnika - druge pravne možnosti - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - odpust obveznosti - nadzor stečajnega upravitelja
Pravni red upniku dopušča, da do poplačila terjatve pride v izvršilnem postopku ali v stečajnem postopku oziroma postopku osebnega stečaja, v kolikor oceni, da je to zanj ugodneje, ne nalaga pa mu, da ta interes še posebej utemeljuje.
Res v stečajnem postopku iz presežka pokojnine ne bo več poplačan le upnik - predlagatelj postopka osebnega stečaja, temveč se bodo najprej poplačali stroški postopka in iz presežka enakomerno vsi navadni upniki. Vendar pa se z začetkom postopka osebnega stečaja odprejo še druge pravne možnosti, kot je npr. izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, odpre se tudi možnost odpusta obveznosti, ravnanja in razpolaganja stečajnega dolžnika pa nadzira tudi stečajni upravitelj. Zato upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, čeprav ves presežek pokojnine, ki bo spadal v stečajno maso, ne bo več izplačan upniku.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
obratovalni stroški - skupno odjemno mesto - dobavljena toplota
V kolikor imajo vsa stanovanja v stavbi skupno odjemno mesto, kot je to v konkretnem primeru, stroški dobavljene toplotne energije za posamezno stanovanje niso odvisni zgolj od porabe v tem stanovanju, temveč tudi od porabe v drugih stanovanjih in skupnih prostorih, od lege stanovanja, različnih količnikov itd.. Zgolj določitev zneska, ki naj ga lastnik oziroma uporabnik stanovanja plača, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije, kot ga določa tretjih odstavek 25. člena SZ-1 in kot zmotno zatrjuje pritožba.
SPZ člen 11, 11/1. 70 ZIZ člen 32, 32/1. ZSVarPre člen 36, 36/7. ZZK-1 člen 10.
dopustnost izvršbe na nepremičnino - zemljiškoknjižno stanje - delitveni postopek - prepoved odtujitve in obremenitve v korist RS
Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.
- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.
- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
stečaj pravne osebe - glavni postopek zaradi insolventnosti - unovčenje premoženja - sklep o prodaji - solastnika nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika - legitimacija za pritožbo - upnik
Ker pritožnika nista upnika, le-ta pa je po določbi 344. člena ZFPPIPP aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP, se pritožba zavrže.
Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
sprememba naslova stranke – navedbe o spremembi naslova – naslov stranke – sporočilo sodišču o spremembi naslova
Zgolj zapis drugega naslova v strankini vlogi pri podatkih o vlagatelju brez siceršnjih navedb, da se je stranka preselila, še ne predstavlja pravnorelevantnega sporočila sodišču o spremembi naslova.
ZPP člen 115, 115/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 362, 362/1, 362/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 60. Sodni red člen 163, 163/1.
posledica razveljavitve sodbe – ponovljen postopek – Uredba ES 44/2001 (Bruseljska Uredba I) – pristojnost slovenskega sodišča – narok – izvedba naroka v nenavzočnosti strank – opravičilo – pravdni stroški – potrebni stroški – sodni tolmač – odgovor na pritožbo v prvotnem postopku
Prvotni postopek in postopek ponovnega odločanja predstavljata celoto – torej en sam postopek.
Tožena stranka se dlje časa ni mogla udeleževati narokov. Njeni interesi pa bi bili lahko ustrezno varovani tudi na način, da bi imenovala pooblaščenca. To je tudi storila in je v času spornega naroka imela pooblaščenca, ki pa se tega (brez opravičila) ni udeležil. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo povsem pravilno, ko je zadnji narok v predmetni zadevi izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke.
O pravdnih stroških se odloča glede na končni uspeh stranke v postopku. To pomeni, da je v zvezi s stroški odgovora na prvo pritožbo treba presojati, ali je bil le-ta potreben.
odmera nagrade in stroškov cenitve nepremičnine - potrebnost stroškov cenilca - obveznost pritegnitve sodnega cenilca
Vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnega cenilca. Pritegnitev sodnega cenilca v postopek nepremičninske izvršbe z nalogo, da oceni nepremičnino, je obvezna. Posledično so stroški cenilca nastali s cenitvijo stroški potrebni za izvršbo.
Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da tudi nadaljevanje morebitnega izvršilnega postopka zaradi časovne oddaljenosti od zadnjega opravljenega dejanja in nadaljnje neaktivnosti upnika, ne bi bilo dopustno. Četudi bi bili dovoljeni, kot zatrjuje upnik v pritožbi, izvršba na dolžnikovo plačo in premičninska izvršba, pomeni njuna neuspešnost in dolgotrajna neaktivnost upnika razlog za ustavitev postopka (133.a člen in drugi odstavek 88. člena ZIZ).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078085
OZ člen 511, 511/2. ZFPPIPP člen 347.
najemna pogodba – predkupna pravica – trajanje predkupne pravice – trajanje najemne pogodbe – rok za plačilo kupnine
Vendar pa nima prav pritožba, da na dan objave vabila k dajanju ponudb predkupna pravica ni več obstajala. Ne drži, kot to trdi pritožba, da lahko ta obstaja le v času trajanja najemnega razmerja in da preneha s časom, ki je določen v (najemni) pogodbi in da ne more trajati dlje, kot traja najemna pogodba. 511. člen OZ določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki jo določen s pogodbo. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz upraviteljevih pojasnil izhaja, da se v tem primeru stranki z najemno pogodbo, s katero sta ustanovili tudi predkupno pravico, nista dogovorili glede časa njenega trajanja, prav tako niti iz drugih določb pogodbe ni mogoče sklepati, kako dolgo naj traja predkupna pravica. Zato je potrebno pritrditi upraviteljevemu stališču, da je za določitev časa trajanja predkupne pravice potrebno upoštevati drugi odstavek 511. člena OZ in da bo zato predkupna pravica prenehala s potekom petih let od sklenitve pogodbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 232, 232/4.
začetek stečajnega postopka - domneva izpodbojnosti - dokazni standard - prepričanje - verjetnost - predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - sporna terjatev - dokazovanje obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.