ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/5. ZIZ člen 170, 170/2, 211, 211/3.
vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).
izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - bivanje drugih oseb v nepremičnini
Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko skrajša preizkusna doba, ki bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), le v izjemnih primerih pa je mogoče dodatno skrajšati tudi daljšo preizkusno dobo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnik do sedaj prejemal le minimalne dohodke, ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri določitvi triletnega preizkusnega obdobja, ni dovolj tehten razlog za (dodatno) skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik v ugovoru namreč ni z ničemer dokazal svojih trditev, da tudi v prihodnosti (do izteka tri letne preizkusne dobe) ne bo pridobil oziroma ne bo mogel pridobiti višjih prihodkov niti premoženja večje vrednosti oziroma ni z ničemer pojasnil, kaj mu to preprečuje. Kot je že v predhodni odločbi poudarilo višje sodišče, namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jih omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim, kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zakonsko domnevo o resničnosti podatkov v javni listini sicer dovoljeno izpodbijati in dokazovati, da so dejstva v listini neresnično ugotovljena. Vendar dolžnica zgolj s trditvami, da je sodišče ni pozvalo in da ji ni bila puščena sodna pošiljka v poštnem nabiralniku, glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje in listinske dokaze ter dejstvo, da ji je bil sklep poslan na naslov, na katerem je pred tem in za tem prejela vse poslane ji sodne pošiljke, nikakor ni uspela izpodbiti.
povrnitev stroškov - položaj hipotekarnega dolžnika
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot stranka postopka je tudi dolžna povrniti upnici za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Predujem po svoji naravi pomeni znesek, ki je plačan v naprej, ko še ni znano, kakšni bodo dejanski stroški, ki nujno niso enaki predujmu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081225
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 132, 168, 169, 243, 243/1, 619, 635.
poslovna odškodninska odgovornost – projektantska napaka – podjemna pogodba – škoda zaradi zaupanja – refleksna škoda – trditvena podlaga – sodba presenečenja – navadna škoda – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo
Navadna škoda se, kadar je prišlo do poškodovanja stvari, lahko kaže v obliki odškodnine za uničeno stvar, stroškov popravila in manjvrednost stvari ali drugih stroškov, ki imajo prav tako značilnost navadne škode. S tem v zvezi je dolžnost tožeče stranke, da navede vso tisto dejansko podlago, ki utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek tako glede obsega kot višine škode.
Odgovornost za škodo zaradi zaupanja obstaja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
Za ugotavljanje višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo, in v ta namen oblikovati hipotetični scenarij (scenarij „nekršitve“).
Na odločitev, ki temelji na drugačni pravni oceni, z vidika katere so za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva, se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati; sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo prav na taki materialnopravni podlagi, kot jo je uveljavljala tudi tožeča stranka. Upoštevaje aktivnost tožene stranke in dejstvo, da sodišču ni mogoče očitati (nepojasnjene) spremembe pravnega naziranja, bi namreč po stališču višjega sodišča tožeča stranka, če bi bila zadosti skrbna, vsa potrebna dejstva in dokaze lahko navedla še na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, da je (šele) v nadaljevanju sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da bo postavilo izvedenca gradbene stroke s področja projektiranja.
ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34a. ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
plačilo sodne takse - način plačila - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja - predlog za izdajo novega plačilnega naloga - dolžnost sodišča izdati nov plačilni nalog - sprememba taksne obveznosti - tek paricijskega roka
Tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja, saj ni plačala oziroma doplačala sodne takse, pač pa je zgolj predlagala, naj ji sodišče za to določi nov rok, kar pa ne zadostuje.
ZST-1 dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženja vloge in v primeru iz 34.a člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke. Iz navedenega je razvidno, da sodišče izda nov plačilni nalog le, če se taksna obveznost (znesek) spremeni. Plačilni nalog je namreč odločitev o taksni obveznosti, ki zaradi vrnitve v prejšnje stanje ne bi izgubila svoje pravne veljavnosti. V primeru vrnitve v prejšnje stanje bi se spremenil le tek izpolnitvenega oziroma paricijskega roka iz plačilnega naloga. Za izdajo novega plačilnega naloga tako ni bilo nobene potrebe.
Zavrnitev dokaznih predlogov, zaradi pomanjkanja trditev, ki naj bi jih dokazovali, je pravilna in dovolj argumentirana.
Dokazno breme o tem, da ji je bila dostavljena stvar z napako, je na toženki. Ona mora dokazati svoj ugovor, ki naj bi utemeljeval odstop od pogodbe (in jo posledično razbremenil obveznosti plačila kupnine).
Materialnopravne ugovore stranka sicer lahko poda do konca postopka, a le v primeru, da je pravočasno (torej do prvega naroka) navedla vsa relevantna dejstva, ki takšen ugovor utemeljujejo.
fikcija vročitve - pričetek teka za ugovor - zakonski rok
Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka. Ugovorni rok je „podaljšan“ le v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki je določen z Zakonom o praznikih (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem primeru rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
Zastavni dolžnik R. d.o.o. je po samem zakonu vstopil v položaj upnika R. d.d.. Po pojasnjenem prenehanje hipotekarnega zavarovanja, ker je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini (četrta alineja 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ni posledica opustitve upnika glede izvrševanja zastavne pravice, ampak posledica zakonite subrogacije ob plačilu tujega dolga.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004484
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/12.
preizkus za prepoznavo znakov in simptomov - test za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil - odreditev strokovnega pregleda zakonitosti odredbe za strokovni pregled - psihofizično stanje
Le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, nato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.
Obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča.
sprememba naslova stranke – navedbe o spremembi naslova – naslov stranke – sporočilo sodišču o spremembi naslova
Zgolj zapis drugega naslova v strankini vlogi pri podatkih o vlagatelju brez siceršnjih navedb, da se je stranka preselila, še ne predstavlja pravnorelevantnega sporočila sodišču o spremembi naslova.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 232, 232/4.
začetek stečajnega postopka - domneva izpodbojnosti - dokazni standard - prepričanje - verjetnost - predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - sporna terjatev - dokazovanje obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.
litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56.
pravica do pritožbe - postopek odločanja o vstopu novega upnika - procesni vstop - ločenost odločanja o ugovoru, da terjatev ni prešla na novega upnika - procesno gradivo, ki podlaga odločitve - pravica do izjave - konec postopka zaradi poplačila opravljenega v postopku kot posledici izvršilnega dejanja
Predlog novega upnika za vstop v postopek in pogodba o prenosu terjatve, ki sta bila podlaga za dovolitve vstopa, je sodišče prve stopnje vročilo dolžniku šele z dopisom z dne 6. 5. 2016, kar je bilo šele po vložitvi obravnavane pritožbe. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku (22. člen Ustave), učinkovito pa tudi ni mogel uresničiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave).
pravica do poštenega sojenja - načelo pravne varnosti - splošno načelo sorazmernosti - poseg v pravico do izjave - izvedba dokaza - pravočasnost navedb - prekluzija glede novot v izvršilnem postopku - dopustnost predložitve listine po vložitvi ugovora
Stranke lahko učinkovito uveljavljajo svoje interese v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča (pravica do poštnega sojenja iz 22. in 23. člen Ustave in načelo pravne varnosti kot podnačelo pravne države iz 2. člena Ustave). Ko je sodišče prve stopnje najprej sprejelo listino kot pravočasno in s tem tudi utemeljitev stranke za kasnejšo predložitev, nato pa oprlo svojo odločitev na očitek o njeni nepravočasnosti, je bilo pojasnjeno izhodišče kršeno.
Če je dolžnik že v ugovoru navedel listino, pri tem pa podal ustrezno pojasnilo, zakaj je hkrati z ugovorom ni predložil, je dopustno tak ugovor vsebinsko presojati kot obrazložen ugovor.
dokončnost obračuna izvršitelja v primeru brezplačne pravne pomoči
Izvršitelj se sicer neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila 38.c ZIZ, ki se nanašajo na učinke obračuna izvršitelja kot izvršilnega naslova nasproti upniku, ker ta obračuna ni izpodbijal. Navedena določila so uporabna le za primer, ko upnik sam krije stroške v zvezi z izvršiteljem in ni teh stroškov v okviru brezplačne pravne pomoči oproščen. Ko je upniku dodeljena tovrstna brezplačna pravna pomoč, je pravilno upoštevati specialna določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 46. člena citiranega zakona sodišče ni vezano na predlog stranke za povrnitev stroškov, ampak po uradni dolžnosti upošteva stroške brezplačne pravne pomoči. Po pojasnjenem je morebitna opustitev upnikovih ravnanj v zvezi s stroški brez pomena, izvršitelj pa ne more s strani upnika neizpodbijanega obračuna uveljavljati kot izvršilni naslov zoper proračun Republike Slovenije glede sredstev namenjenih za brezplačno pravno pomoč.