sprememba naslova stranke – navedbe o spremembi naslova – naslov stranke – sporočilo sodišču o spremembi naslova
Zgolj zapis drugega naslova v strankini vlogi pri podatkih o vlagatelju brez siceršnjih navedb, da se je stranka preselila, še ne predstavlja pravnorelevantnega sporočila sodišču o spremembi naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086138
KZ-1 člen 204, 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 354, 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 385, 386, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – tatvina – pritožba v škodo obdolženca – prepoved spremembe na slabše – vrednost zaupane stvari – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – neznatna družbena nevarnost – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Z navedbami, da je obdolženec storil kaznivo dejanje tatvine in ne zatajitve, se zagovornica pritožuje v obdolženčevo škodo, hkrati pa ne upošteva pravila o prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP.
Ker si je obdolženi protipravno prilastil zaupano stvar, katere vrednost ne presega 500,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno poseglo v opis dejanja in obdolženega spoznalo za krivega privilegirane oblike zatajitve po drugem odstavku 208. člena KZ-1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku - verjetno izkazana sprememba vrednosti - standard precejšnje spremembe
Tretji dolžnik pravilno navaja, da zadošča že verjetno izkazana sprememba vrednosti nepremičnine, pri čemer iz zakonskega besedila ne izhaja zahteva, da bi moralo biti mnenje sodnega cenilca narejeno izključno za namen izvršilnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
Pritožnici utemeljeno opozarjata, da izpodbijani sklep ne vsebuje izreka. ZZK-1 v drugem odstavku 152. člena izrecno določa, da mora izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, obsegati identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.
Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.
Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 232, 232/4.
začetek stečajnega postopka - domneva izpodbojnosti - dokazni standard - prepričanje - verjetnost - predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - sporna terjatev - dokazovanje obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je res napačno materialno pravno sklepalo o dopustnosti dogovora o pogodbeni kazni, vendar upnik v zvezi z obstojem te terjatve ni postavil ustreznih trditev in ponudil dokazov. Navedeno izhaja že iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 800/2015 z dne 8.7.2015, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavrglo, ker tožeča stranka (upnik – predlagatelj) po pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, in tudi ne s predložitvijo dokazov, s katerimi bi se ta dejstva lahko ugotavljala. S pravočasno dopolnitvijo tožbe bi imel upnik možnost doseči zanj ugodno odločitev, vendar tega (iz nepojasnjenega razloga) ni storil. Namesto tega je proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga utemeljuje na podlagi obstoja iste (še vedno sporne) terjatve, ki jo (ponovno, sedaj tudi v stečajnem postopku) nepopolno utemeljuje in dokazuje.
litispendenca – ZVEtL – delitev solastnine – materialno procesno vodstvo – sprememba sodne prakse – modifikacija tožbenega zahtevka – neujemanje deleža v zemljiški knjigi z dejanskim deležem
Predmetna pravda izvira iz nepravdnega postopka, ki teče od leta 1983 in v katerem pravdni stranki razdružujeta svoje solastno premoženje. Po izdelavi izvedenskega mnenja v nepravdnem postopku je tožnik ugotovil, da delež, vknjižen v zemljiški knjigi, ne ustreza dejanskemu deležu - površini, ki jo tožnik v tej nepremičnini po lastnih trditvah zaseda in jo ima za svojo. Ker je vztrajal, da je njegov solastninski delež na nepremičnini večji od vknjiženega, ga je nepravdno sodišče napotilo na pravdo, o kateri sodišče sedaj tu odloča.
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo zavrženje primarnega tožbenega zahtevka (litispendenca), so očitno napačni. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek obravnavati vsebinsko, če je menilo, da je z njim kaj narobe, pa tožnika, glede na to, da je bila v vmesnem času spremenjena sodna praksa, na to spremembo opozoriti in mu omogočiti modifikacijo tožbenega zahtevka.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičnini – izgubljena pogodba v verigi pogodb – dobra vera – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice – dajatveni zahtevek – odmera odvetniških stroškov
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj izgubljena pogodba sama po sebi še ne more izpodbiti dobre vere posestnika. Izgubljena in zato manjkajoča pogodba oziroma vedenje tožeče stranke in njenih prednikov zanjo ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin obravnavanega primera ne predstavlja takih okoliščin, zaradi katerih bi morali pravni predniki tožeče stranke in ona sama podvomiti o zakonitosti in dobrovernosti svoje posesti. Manjkala ni prva pogodba v verigi pogodb pravnih prednikov, temveč ena izmed kasnejših v verigi.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zakonsko domnevo o resničnosti podatkov v javni listini sicer dovoljeno izpodbijati in dokazovati, da so dejstva v listini neresnično ugotovljena. Vendar dolžnica zgolj s trditvami, da je sodišče ni pozvalo in da ji ni bila puščena sodna pošiljka v poštnem nabiralniku, glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje in listinske dokaze ter dejstvo, da ji je bil sklep poslan na naslov, na katerem je pred tem in za tem prejela vse poslane ji sodne pošiljke, nikakor ni uspela izpodbiti.
prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004484
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/12.
preizkus za prepoznavo znakov in simptomov - test za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil - odreditev strokovnega pregleda zakonitosti odredbe za strokovni pregled - psihofizično stanje
Le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, nato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.
Obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča.
vmesna sodba – konflikt med pravdnima strankama – poškodovanje tožnika – soprispevek toženca – vznemirjanje z besedami – vzrok škodnega dogodka – dokazno breme – mejni prag zadostne verjetnosti
Ob dogodku so bile udeležene samo pravdne stranke, ki so imele interes za izid spora, zato vzroka škodnega dogodka ob odsotnosti za izid spora nezainteresiranih prič ni bilo mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja in je sodišče pravilno uporabilo merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
Zahtevek za izročitev listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ga v primeru dvojne prodaje nepremične prvi kupec vloži zoper drugega, nedobrovernega kupca, ki je svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo), predstavlja stvarnopravni in ne obligacijski zahtevek.
Ugotovitvena tožba je dopustna tudi, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si namreč stranka v takšnem primeru lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
Tožnik bi vpis v zemljiško knjigo lahko dosegel le s t.i. izbrisno tožbo po hrvaškem pravu, ki je urejena v drugem odstavku 125. člena Zakona o vlastništvu i drugim stvarnim pravima (ZV). Gre za tožbo, s katero lahko stranka, v primeru dvojne prodaje nepremičnine, zahteva izbris vpisa lastninske pravice in vpis svoje lastninske pravice, v primeru, da pridobitelj ni postopal v dobri veri in je v trenutku, ko je sklenil pravni posel z odsvojiteljem vedel, da je nepremičnina veljavno odsvojena drugemu in mu predana v posest. Ker gre za dajatveno tožbo, ki zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo, pa (skladno z ustaljeno sodno prakso) nima pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe.
Standard dokazanosti dolžnikovega opozicijskega ugovora mora dosegati raven gotovosti, ne le zaradi zgoraj opisanega procesnega položaja strank, temveč tudi zaradi dejstva, da v primeru, če je ugovoru ugodeno, upniku zakon ne daje pravice do tožbe za ugotovitev dopustnosti izvršbe.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
Pravila, po katerih ravna organizacija za plačilni promet, ko izvršuje sklep o izvršbi, in pravila, po katerih ravna izvršitelj v primeru premičninske izvršbe, se razlikujejo, zato je dolžničino pritožbeno stališče, da tudi za banko veljajo enaka pravila kot za izvršitelja neutemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dopustno poseči na denarna sredstva dolžnika na računu pri banki še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer se blokada sredstev in s tem njihov rubež opravi takoj, ko banka prejme sklep o izvršbi. Če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov kot v obravnavani zadevi, pa banka tudi takoj upnika poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena in 138. člen ZIZ).
predlog za izvršbo - osebni stečaj - prijava terjatve
V postopku osebnega stečaja se ne uporablja določilo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP (tretja točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), ki določa sankcijo prenehanja terjatve za primer zamude s prijavo terjatve. Terjatve v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP).
odmera nagrade in stroškov cenitve nepremičnine - potrebnost stroškov cenilca - obveznost pritegnitve sodnega cenilca
Vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, po drugem odstavku 178. člena ZIZ ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnega cenilca. Pritegnitev sodnega cenilca v postopek nepremičninske izvršbe z nalogo, da oceni nepremičnino, je obvezna. Posledično so stroški cenilca nastali s cenitvijo stroški potrebni za izvršbo.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 17, 17/2, 17/2-1, 34, 34/1.
načelo sorazmernosti - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje - obseg izvršbe - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ.