ZPP člen 181, 181/1, 274, 274/1. ZD člen 28, 28/4.
izplačilo zneska dediču s strani zapustnika – ugotovitev o pravni naravi pogodbe – obračunska vrednost zapuščine – vrednost vseh daril zakonitim dedičem – prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitvena tožba – zavrženje ugotovitvene tožbe – pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici.
Če leasingojemalec krši svojo glavno obveznost, to je plačevanje leasing obrokov, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. To je premoženje, ki bi leasingodajalcu pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Gre za pavšalno odškodnino v višini vsote dolgovanih zapadlih in nezapadlih leasing obrokov, zmanjšane za vrednost (predčasno vrnjenega oziroma odvzetega) predmeta leasinga. Takšna določba je v okviru splošne pogodbene svobode dopustna, saj ni videti razloga, da bi bila v nasprotju z vsebino in namenom zakona. S tem se pokažejo kot neutemeljene pritožbene navedbe o ničnosti Splošnih pogojev, po katerih je tožena stranka dolžna po prenehanju pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti plačati poleg zapadlih neplačanih obrokov tudi še diskontirano vrednost preostalih obrokov, zmanjšano za vrednost vozil. Takšno pogodbeno določilo ni v nasprotju z 243. členom OZ.
vmesna sodba – konflikt med pravdnima strankama – poškodovanje tožnika – soprispevek toženca – vznemirjanje z besedami – vzrok škodnega dogodka – dokazno breme – mejni prag zadostne verjetnosti
Ob dogodku so bile udeležene samo pravdne stranke, ki so imele interes za izid spora, zato vzroka škodnega dogodka ob odsotnosti za izid spora nezainteresiranih prič ni bilo mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja in je sodišče pravilno uporabilo merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev z napakami
Pogodbena kazen je bila dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu. To pomeni, da je izpolnitev mogoče šteti za opravljeno, čeprav ima napake.
SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 21, 24, 24/1, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZZK-1 člen 91.
prehod obveznosti - notarska hipoteka - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-b. ZFPPIPP-G člen 37. ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102.
stečajna masa v postopku osebnega stečaja - novela zakona - vpliv spremembe zakona na zaseg in izterjavo - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izvršilni sklep - omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso - omejitve izvršbe - izvrševanje sklepa skladno s spremembo - spor z mednarodnim elementom - pravo države uvedbe postopka
Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G, ki drugače ureja stečajno maso v postopku osebnega stečaja. Pritožnica ima prav, ko navaja, da ZFPPIPP-G nima prehodnih določb glede spremenjenega 389. člena ZFPPIPP. Vendar pa to ne pomeni, da zato spremenjena določba 389. člena ZFPPIPP za obravnavano razmerje ne velja. V skladu s 37. členom ZFPPIPP-G namreč ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. To pa pomeni, da se z dnem začetka njegove veljavnosti začne uporabljati tudi spremenjeni 389. člen.
Sklep o izterjavi stalnih prejemkov in sklep o zasegu denarnega dobroimetja sta po svoji naravi izvršilna sklepa. Na take sklepe sprememba predpisa, ki ureja njuno izvrševanje, seveda vpliva (razen kadar prehodne določbe določajo drugače), in to ne glede na dejstvo, da sta osnovna sklepa postala pravnomočna že pred novelo ZFPPIPP-G. To pa nadalje pomeni, da zaradi spremembe zakona, ki omejuje zneske, ki spadajo v stečajno maso (torej zaradi spremembe 389. člena ZFPPIPP), sprememba sklepov niti ni bila potrebna.
Stečajna dolžnica biva v Republiki Avstriji in je tam tudi zaposlena, kar pomeni, da ji je treba socialno varnost zagotoviti v Republiki Avstriji, ki pa sama ureja, kateri so potrebni zneski za preživetje stečajne dolžnice in njene družine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086138
KZ-1 člen 204, 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 354, 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 385, 386, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – zatajitev – tatvina – pritožba v škodo obdolženca – prepoved spremembe na slabše – vrednost zaupane stvari – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – neznatna družbena nevarnost – zavrnitev pritožbe – potrditev sodbe
Z navedbami, da je obdolženec storil kaznivo dejanje tatvine in ne zatajitve, se zagovornica pritožuje v obdolženčevo škodo, hkrati pa ne upošteva pravila o prepovedi spremembe na slabše iz 385. člena ZKP.
Ker si je obdolženi protipravno prilastil zaupano stvar, katere vrednost ne presega 500,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno poseglo v opis dejanja in obdolženega spoznalo za krivega privilegirane oblike zatajitve po drugem odstavku 208. člena KZ-1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku - verjetno izkazana sprememba vrednosti - standard precejšnje spremembe
Tretji dolžnik pravilno navaja, da zadošča že verjetno izkazana sprememba vrednosti nepremičnine, pri čemer iz zakonskega besedila ne izhaja zahteva, da bi moralo biti mnenje sodnega cenilca narejeno izključno za namen izvršilnega postopka.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 23, 44, 44/3, 56, 56/2, 61, 61/2, 61/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor po izteku roka - vrnitev v prejšnje stanje
Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.
ZBPP člen 9. ZIZ člen 9, 9/2, 34, 34/3, 38, 38/5, 53, 53/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe na novo izvršilno sredstvo - za izvršbo potrebni stroški - socialna stiska - oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke
Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe
ZIZ člen 9/1, 9/7. ZPP člen 11, 11/3, 319/1, 343/1.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZIZ člen 38, 38/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 60/1, 61.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - pomen roka za izdajo obračuna stroškov
V izvršilnem postopku v zvezi s stroški veljajo stroga pravila glede priglasitve, katerih namen je, da se tekoče o njih odloča v kratkem času po tem, ko nastanejo. Posledica zamude predpisanega roka je izguba pravice do povrnitve priglašenih stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ne more opraviti priglasitve nastalih stroškov v zvezi z delom izvršitelja, dokler mu ni vročen izvršiteljev obračun, zato velja strogost glede pravočasne priglasitve tudi za izvršitelja. V nasprotnem primeru pojasnjenega namena ažurnega odločanja o stroških ne bi bilo mogoče uresničevati.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - posebno upravičeni razlogi - novela ZIZ-J
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J spremenjena, za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.
posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
odlog izvršbe - nadaljevanje izvršbe po izteku odloga
Zakonska določba prvega odstavka 75. člena ZIZ je jasna. Sodišču nalaga nadaljevanje izvršbe po preteku časa, za katerega je bila izvršba odložena in mu ne odreja, da predhodno opravi kakršnekoli procesne aktivnosti, kot so pozivanje strank k izjasnitvi ali ugotavljanje okoliščin, ali dolžnik prostovoljno odplačuje dolg oziroma skladno z zunaj sodnim dogovorom poravnava dolg. Edino relevantno dejstvo za nadaljevanje odložene izvršbe je pretečeni čas, za katerega je bila izvršba odložena.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.