odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
prometna nesreča - pešec in motorno vozilo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - presoja višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče mora pri odmeri odškodnine upoštevati tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine posameznega primera. Drugo načelo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, kot tudi to, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Poleg tega nalaga sodišču, da zaradi enotnosti sodne prakse upošteva druge, primerljive primere sodne prakse.
predlog za izvršbo - osebni stečaj - prijava terjatve
V postopku osebnega stečaja se ne uporablja določilo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP (tretja točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP), ki določa sankcijo prenehanja terjatve za primer zamude s prijavo terjatve. Terjatve v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP).
Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
povrnitev stroškov - položaj hipotekarnega dolžnika
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot stranka postopka je tudi dolžna povrniti upnici za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Predujem po svoji naravi pomeni znesek, ki je plačan v naprej, ko še ni znano, kakšni bodo dejanski stroški, ki nujno niso enaki predujmu.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 17, 17/2, 17/2-1, 34, 34/1.
načelo sorazmernosti - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje - obseg izvršbe - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi pride do posega v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic (33. člen Ustave). Nobene dileme ni, da je prisilni poseg utemeljen, in sicer s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vendar mora biti ta poseg sorazmeren (2. člen Ustave). Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti. Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen ZIZ.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 146, 146/1-3. ZKZ člen 17, 19, 22.
vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču – predložitev potrebnih listin – sklep upravne enote, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ
V tej zadevi je s predložitvijo sklepa UE zadoščeno pogoju iz drugega odstavka 38. člena ZZK-1. V njem je pristojna upravna enota zavzela jasno stališče, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, ki bi bil podvržen uporabi pravil III. poglavja ZKZ o omejitvah v prometu s kmetijskimi zemljišči. Stališče UE temelji na vsebinski presoji konkretnega pravnega posla. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti postopkov se sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo, ali gre za promet v smislu 17. člena ZKZ.
ZFPPIPP člen 18, 271, 275, 275/3, 391. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razveljavitev izročilne pogodbe - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravilna formulacija tožbenega predloga - izpodbojnost pravnega dejanja po določbah ZFPPIPP - pravni posel v dobro ožje povezane osebe - predpostavke izpodbojnosti - solastništvo stečajnega dolžnika in osebe, ki ni stečajni dolžnik, na izročeni nepremičnini
V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.
obnova postopka – pritožbeni postopek – odvetnik – stranka z opravljenim pravniškim državnim izpitom – zavrženje pritožbe
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor sodi tudi obnova postopka, lahko stranka opravlja dejanja le po odvetniku, razen če ima sama opravljen pravniški državni izpit. To velja tudi za pritožbeni postopek znotraj postopka za obnovo – stranka sama pritožbe ne more vložiti, razen če bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato je treba tako pritožbo zavreči.
odlog izvršbe - nadaljevanje izvršbe po izteku odloga
Zakonska določba prvega odstavka 75. člena ZIZ je jasna. Sodišču nalaga nadaljevanje izvršbe po preteku časa, za katerega je bila izvršba odložena in mu ne odreja, da predhodno opravi kakršnekoli procesne aktivnosti, kot so pozivanje strank k izjasnitvi ali ugotavljanje okoliščin, ali dolžnik prostovoljno odplačuje dolg oziroma skladno z zunaj sodnim dogovorom poravnava dolg. Edino relevantno dejstvo za nadaljevanje odložene izvršbe je pretečeni čas, za katerega je bila izvršba odložena.
načelo dispozitivnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - ustavitev postopka - konstitutivna ali deklaratorna narava sklepa o ustavitvi postopka - pravočasnost predloga za izvršbo na novo sredstvo - premičninska izvršba - opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - stroški izvršitelja
Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.
V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
razrešitev izvršitelja zaradi upokojitve - določitev prevzemnika - pravica upnika do izbire izvršitelja - pravna podlaga za opravo neposrednih dejanj izvršbe - plačilo za delo in stroški izvršitelja
Določba 287. člena ZIZ, na podlagi katere je bil izvršitelj z odredbo predsednika ZIS imenovan za prevzemnika zadeve, ureja procesni položaj, ki je le začasen, in ki zagotavlja, da zadeva, ki jo sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo za njegovo nadaljnje opravljanje oziroma poslovanje, ne ostane brez nadzora vse do takrat dokler je ne prevzame s sklepom sodišča določen izvršitelja, ki ga sodišče imenuje na predlog upnika. Upnik je namreč upravičen, da poda nov predlog za določitev izvršitelja. Zakonska določba tretjega odstavka 44.a člena ZIZ mu daje svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 23, 44, 44/3, 56, 56/2, 61, 61/2, 61/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor po izteku roka - vrnitev v prejšnje stanje
Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.
ZIZ člen 9/1, 9/7. ZPP člen 11, 11/3, 319/1, 343/1.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.