ZFPPIPP člen 18, 271, 275, 275/3, 391. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razveljavitev izročilne pogodbe - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravilna formulacija tožbenega predloga - izpodbojnost pravnega dejanja po določbah ZFPPIPP - pravni posel v dobro ožje povezane osebe - predpostavke izpodbojnosti - solastništvo stečajnega dolžnika in osebe, ki ni stečajni dolžnik, na izročeni nepremičnini
V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.
izročitev nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - bivanje drugih oseb v nepremičnini
Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – neutemeljena zahteva za skrajšanje preizkusne dobe
Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko skrajša preizkusna doba, ki bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), le v izjemnih primerih pa je mogoče dodatno skrajšati tudi daljšo preizkusno dobo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnik do sedaj prejemal le minimalne dohodke, ob nespremenjenih okoliščinah, ki jih je višje sodišče upoštevalo pri določitvi triletnega preizkusnega obdobja, ni dovolj tehten razlog za (dodatno) skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik v ugovoru namreč ni z ničemer dokazal svojih trditev, da tudi v prihodnosti (do izteka tri letne preizkusne dobe) ne bo pridobil oziroma ne bo mogel pridobiti višjih prihodkov niti premoženja večje vrednosti oziroma ni z ničemer pojasnil, kaj mu to preprečuje. Kot je že v predhodni odločbi poudarilo višje sodišče, namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jih omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim, kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023019
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3, 68, 68/2. ZPP člen 76, 76/3. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2, 41/2-1.
etažni lastniki stanovanjske stavbe - označba stranke v postopku - pravna praznina - izjema od pravila poimenskega navajanja stranke - vplačila v rezervni sklad - ekonomičnost uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa, kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.
SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 21, 24, 24/1, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZZK-1 člen 91.
prehod obveznosti - notarska hipoteka - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi
Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.
odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – narok – vročanje – pravni laik – zloraba pravice do odpusta obveznosti – brezplačno razpolaganje s poslovnim deležem – izpodbojna pravna dejanja
Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti je (tudi) izvedba naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem se dolžnik lahko izjasni o ugovoru. Ugovor s prilogami, poziv za izjavo o ugovoru ter vabilo na narok morajo biti vročeni stečajnemu dolžniku.
prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženja
Vložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
vmesna sodba – konflikt med pravdnima strankama – poškodovanje tožnika – soprispevek toženca – vznemirjanje z besedami – vzrok škodnega dogodka – dokazno breme – mejni prag zadostne verjetnosti
Ob dogodku so bile udeležene samo pravdne stranke, ki so imele interes za izid spora, zato vzroka škodnega dogodka ob odsotnosti za izid spora nezainteresiranih prič ni bilo mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja in je sodišče pravilno uporabilo merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084521
SPZ člen 66, 66/1, 95, 95/2. OZ člen 5, 7, 198. ZPND člen 21, 21/6, 22, 22/5. ZPP člen 8.
uporabnina – plačilo uporabnine – solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastne nepremičnine – preprečevanje souporabe – obstoj prikrajšanja – standard konkretnega in realnega prikrajšanja – korist od uporabe tuje stvari – opravljanje gostinske dejavnosti – negativni poslovni izid – višina koristi – povprečna tržna najemnina – ukrep prepovedi približevanja – izvrševanje souporabe
Zgolj okoliščina, da je toženka sama uporabljala celotno solastno nepremičnino, tožniku še ne daje pravice do uporabnine. Nujna je (dodatna) ugotovitev, da si je tožnik prizadeval za souporabo solastne nepremičnine, a je zaradi toženkinega ravnanja (tj. preprečevanja) ni mogel izvrševati. Trditveno in dokazno breme glede navedenih pravno odločilnih dejstev nosi tožnik.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - načelo stroge formalne legalitete - obrestovanje obresti - procesne obresti
V notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu morajo biti posamezne denarne obveznosti opredeljene na način, da ni dvoma, za katero obveznost je določena neposredna izvršljivost. Splošna opredelitev stroškov ne zadošča. Posebej pri kreditni pogodbi, ki je kompleksna pogodba z več posameznimi obveznostmi, je treba skrbno določiti elemente za njihovo identifikacijo. Že iz upnikovega predloga, kot tudi iz izvršilnega naslova izhaja več različnih obveznosti stroškov. Le ob jasni (razlikovalno) določni opredelitvi je mogoč ustrezen preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 23, 44, 44/3, 56, 56/2, 61, 61/2, 61/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor po izteku roka - vrnitev v prejšnje stanje
Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, po katerem mora sodišče izvršbo ustaviti, če je upnik predlagal odlog daljši od enega leta. Pri tem upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Predlog za odlog izvršbe za več kot eno leto ni nedovoljen, ampak neutemeljen po vsebini, kar pomeni, da mora sodišče tak predlog zavrniti in ne zavreči, hkrati pa odločiti še o ustavitvi izvršbe.