posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
ustavitev izvršilnega postopka v posledici celotnega poplačila terjatve - upravičenost upnika do povrnitve stroškov postopka - zahteva upnika za povračilo stroškov kot predpostavka za odločanje sodišča - pravočasnost zahteve za povračilo izvršilnih stroškov
Skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na zahtevo upnika, v kateri mora upnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povrnitev (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne zgolj na podlagi spisovne dokumentacije, iz katere izhajajo upniku nastali stroški, še manj na podlagi dogovora strank o povrnitvi stroškov, kot se zmotno zavzema pritožba.
ZIZ člen 38, 38/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 60/1, 61.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - pomen roka za izdajo obračuna stroškov
V izvršilnem postopku v zvezi s stroški veljajo stroga pravila glede priglasitve, katerih namen je, da se tekoče o njih odloča v kratkem času po tem, ko nastanejo. Posledica zamude predpisanega roka je izguba pravice do povrnitve priglašenih stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ne more opraviti priglasitve nastalih stroškov v zvezi z delom izvršitelja, dokler mu ni vročen izvršiteljev obračun, zato velja strogost glede pravočasne priglasitve tudi za izvršitelja. V nasprotnem primeru pojasnjenega namena ažurnega odločanja o stroških ne bi bilo mogoče uresničevati.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, po katerem mora sodišče izvršbo ustaviti, če je upnik predlagal odlog daljši od enega leta. Pri tem upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Predlog za odlog izvršbe za več kot eno leto ni nedovoljen, ampak neutemeljen po vsebini, kar pomeni, da mora sodišče tak predlog zavrniti in ne zavreči, hkrati pa odločiti še o ustavitvi izvršbe.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
zavrženje pritožbe kot prepozne - fikcija vročitve - štetje roka - trenutek nastopa fikcije vročitve - načelno pravno mnenje
V kolikor bi fikcija vročitve nastopila šele 16. dan po puščenem obvestilu, za kar se zavzema dolžnik, bi bila stranka, kateri je sodna pošiljka vročena s fikcijo vročitve, v privilegiranem položaju napram stranki, ki je prevzela pošiljko zadnji dan 15 - dnevnega roka. Takšen pristop bi pomenil neenako obravnavo strank, ki pisanje prevzamejo in tistih, za katere velja fikcija vročitve pisanja.
ZIZ člen 9/1, 9/7. ZPP člen 11, 11/3, 319/1, 343/1.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
načelo dispozitivnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - ustavitev postopka - konstitutivna ali deklaratorna narava sklepa o ustavitvi postopka - pravočasnost predloga za izvršbo na novo sredstvo - premičninska izvršba - opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - stroški izvršitelja
Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.
ZBPP člen 9. ZIZ člen 9, 9/2, 34, 34/3, 38, 38/5, 53, 53/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe na novo izvršilno sredstvo - za izvršbo potrebni stroški - socialna stiska - oprostitev plačila stroškov nasprotne stranke
Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe
pogoji za dovolitev izvršbe - pravnomočnost in izvršljivost
Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ni dovolj le, da je sodna odločba postala pravnomočna, temveč mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Šele taka sodna odločba predstavlja podlago za dovolitev izvršbe (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Zakon je kot obvezno sestavino predloga za izvršbo zato določil ne le določno oznako izvršilnega naslova, temveč tudi podatek o izvršljivosti.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 23, 44, 44/3, 56, 56/2, 61, 61/2, 61/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor po izteku roka - vrnitev v prejšnje stanje
Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.
Toženkin zavarovanec je glede na postavitev tekmovalne proge opustil dolžnost namestitve zaščitnih sredstev na robu smučišča, ker je to glede na dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka bilo potrebno storiti v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVSmuč, njegova opustitev tega dolžnega ravnanja pa je protipravno ravnanje, ki je vzrok za nastanek tožnikove škode.
Tožnik zahteva plačilo odškodnine in rente za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči, ko ga je v približno dva metra globokem jarku do prsi oziroma vratu zasula zemlja, do česar naj bi prišlo zato, ker stene jarka niso bile zavarovane, s tem da je bila prvotožena stranka njegov delodajalec in podizvajalec drugotožene stranke, ki je bila izvajalec del na spornem delovišču in je imela odškodninsko odgovornost zavarovano pri tretjetoženi stranki. Obširne tožbene navedbe se nanašajo predvsem na drugotoženo stranko, le v manjšem delu se tožbene navedbe nanašajo na prvotoženo stranko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo krivdno in objektivno odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca), čeprav delo v dva metra globokem jarku z navpičnimi stenami samo po sebi ni nevarna dejavnost, ampak je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti. Iz trditvene podlage v tožbi ne izhaja jasna materialno pravna posledica glede odgovornosti prvotožene stranke. Tožba ni sklepčna, saj navedbe v njej ne dajejo zadostne podlage za ugotovitev temelja odškodninske obveznosti prvotožene stranke. Zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ob izdaji zamudne sodbe (še) ni bil izpolnjen pogoj sklepčnosti tožbe, sodišče pa tudi ni uporabilo zakonskih možnosti, ki jih ima v zvezi z odpravo nesklepčnosti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani del delne zamudne sodbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006774
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1.
odškodnina – zapadlost terjatve v plačilo - zastaranje
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo (izgubo tovora) zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Nobenega dvoma ni (te ugotovitve sodišča prve stopnje obravnavana pritožba niti ne izpodbija), da je tožeča stranka za ti dve okoliščini izvedela 6.11.2009, tožbo pa je vložila šele 30.11.2012, torej po izteku triletnega zastaralnega roka. Zaradi tega v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti določbe iz prvega odstavka 20. člena CMR.