STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084521
SPZ člen 66, 66/1, 95, 95/2. OZ člen 5, 7, 198. ZPND člen 21, 21/6, 22, 22/5. ZPP člen 8.
uporabnina – plačilo uporabnine – solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastne nepremičnine – preprečevanje souporabe – obstoj prikrajšanja – standard konkretnega in realnega prikrajšanja – korist od uporabe tuje stvari – opravljanje gostinske dejavnosti – negativni poslovni izid – višina koristi – povprečna tržna najemnina – ukrep prepovedi približevanja – izvrševanje souporabe
Zgolj okoliščina, da je toženka sama uporabljala celotno solastno nepremičnino, tožniku še ne daje pravice do uporabnine. Nujna je (dodatna) ugotovitev, da si je tožnik prizadeval za souporabo solastne nepremičnine, a je zaradi toženkinega ravnanja (tj. preprečevanja) ni mogel izvrševati. Trditveno in dokazno breme glede navedenih pravno odločilnih dejstev nosi tožnik.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
posledice začetka stečajnega postopka - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in izgubo delovnih zmožnosti - sodna poravnava - podlaga denarne terjatve
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, določila 132. člena ZFPPIPP ne veljajo za primer, ko se izterjuje v izvršbi terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti (drugi v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP).
- V pravdni zadevi je tožba temeljna vloga, v kateri tožnik opredeli predmet spora in podlago denarnega zahtevka, podlaga pa lahko izhaja tudi iz drugih tožnikovih vlog. Ker mora izvršilno sodišče sprejeti odločitev glede teka izvršilnega postopka v posledici začetka stečajne postopka po uradni dolžnosti, je tudi upravičeno po uradni dolžnosti ugotavljati v tej zvezi odločilna dejstva in v ta namen izvesti dokaze.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/2, 43, 43/2, 53, 61, 61/3.
razmejitev pristojnosti sodnega osebja in sodnika - pristojnosti sodniškega pomočnika - ustavitev postopka - dolžnikov pravni interes za pritožbo
Ustava v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa sodišče druge stopnje opozarja, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f o sodstvu, v katerem ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja sodno osebje, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje Zakon o sodiščih, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 9/1, 9/7. ZPP člen 11, 11/3, 319/1, 343/1.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ker konstantno vlaganje pritožb zoper drugostopenjske sklepe brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih dolžnika, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga nedovoljene pritožbe zoper drugostopenjske sklepe, moralo dolžnika opozoriti na možnost izrekanja denarne kazni (tretji odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom) in v primeru, če opozorilo ne bo učinkovito tudi ukrepati in dolžniku izreči denarno kazen (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ustavitev izvršilnega postopka v posledici celotnega poplačila terjatve - upravičenost upnika do povrnitve stroškov postopka - zahteva upnika za povračilo stroškov kot predpostavka za odločanje sodišča - pravočasnost zahteve za povračilo izvršilnih stroškov
Skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na zahtevo upnika, v kateri mora upnik opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povrnitev (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne zgolj na podlagi spisovne dokumentacije, iz katere izhajajo upniku nastali stroški, še manj na podlagi dogovora strank o povrnitvi stroškov, kot se zmotno zavzema pritožba.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 38, 38/1, 167, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 8, 247, 247/1, 247/3, 247/5, 249, 249/1, 252, 252/1, 286a, 337. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 50, 50/3.
zavrnitev zahteve za izločitev cenilca - dovoljenost posebne pritožbe v izvršilnem postopku - obveznost zatrjevanja zakonsko določenih razlogov za izločitev cenilca - prerekanje obstoja terjatve - ugovor zastaranja terjatve - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (pravnomočna in izvršljiva sodba) - prepoved ponovnega odločanja o že pravnomočni odločitvi (ne bis in idem) - ugotovitev vrednosti nepremičnine kot izvršilno dejanje - cenitev nepremičnine - nagrada in stroški cenilcev za opravljeno cenitev - nagrada za čas potovanja na ogled in nazaj - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pravica stranke do izjave - seznanitev stranke s cenitvijo - neodziv stranke na poziv sodišča, da se izjavi o cenitvi - pavšalne pripombe na cenitev nepremičnine - nedovoljene pritožbene novote
Izvršilni postopek ima značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 247. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Izvršilni postopek ima namreč več samostojnih faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na podlagi pritožbe zoper „končno odločbo“ ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena.
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo in glede te opredelijo. Šele po tem izvedenem postopku sodišče odloči o vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 179. člena ZIZ).
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39/1, 48.
nasilni vstop v zaklenjen prostor - splošno načelo sorazmernosti - stroški izvršitelja - zapisnik izvršitelja kot javna listina - neuspešen rubež
Izvršitelj ima sicer zakonsko pooblastilo, da nasilno odpre zaklenjeni prostor na podlagi odredbe sodišča, a se v skladu s splošnim ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave) navedeni ukrep uporabi le, če predhodno milejši pristop k izvršilnim dejanjem ni uspešen. Ta zahteva je zajeta tudi v obveznosti izvršitelja, da ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
ZIZ člen 38, 38/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 60/1, 61.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - pomen roka za izdajo obračuna stroškov
V izvršilnem postopku v zvezi s stroški veljajo stroga pravila glede priglasitve, katerih namen je, da se tekoče o njih odloča v kratkem času po tem, ko nastanejo. Posledica zamude predpisanega roka je izguba pravice do povrnitve priglašenih stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ne more opraviti priglasitve nastalih stroškov v zvezi z delom izvršitelja, dokler mu ni vročen izvršiteljev obračun, zato velja strogost glede pravočasne priglasitve tudi za izvršitelja. V nasprotnem primeru pojasnjenega namena ažurnega odločanja o stroških ne bi bilo mogoče uresničevati.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - posebno upravičeni razlogi - novela ZIZ-J
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki je bila z Novelo ZIZ-J spremenjena, za razliko od prej veljavne, kot pogoja za odlog na predlog dolžnika izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ne zahteva. Sodišče je dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
izvršba na podlagi notarskega zapisa - načelo stroge formalne legalitete - obrestovanje obresti - procesne obresti
V notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu morajo biti posamezne denarne obveznosti opredeljene na način, da ni dvoma, za katero obveznost je določena neposredna izvršljivost. Splošna opredelitev stroškov ne zadošča. Posebej pri kreditni pogodbi, ki je kompleksna pogodba z več posameznimi obveznostmi, je treba skrbno določiti elemente za njihovo identifikacijo. Že iz upnikovega predloga, kot tudi iz izvršilnega naslova izhaja več različnih obveznosti stroškov. Le ob jasni (razlikovalno) določni opredelitvi je mogoč ustrezen preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom.
premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
načelo dispozitivnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - ustavitev postopka - konstitutivna ali deklaratorna narava sklepa o ustavitvi postopka - pravočasnost predloga za izvršbo na novo sredstvo - premičninska izvršba - opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - stroški izvršitelja
Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.
Toženkin zavarovanec je glede na postavitev tekmovalne proge opustil dolžnost namestitve zaščitnih sredstev na robu smučišča, ker je to glede na dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka bilo potrebno storiti v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVSmuč, njegova opustitev tega dolžnega ravnanja pa je protipravno ravnanje, ki je vzrok za nastanek tožnikove škode.
povračila stroškov v zvezi z delom – prevoz na delo in z dela – kilometrina – javni prevoz – regres za letni dopust
Javnega (oziroma brezplačnega) prevoza na relaciji kraja tožničinega stalnega bivališča in kraja tožničinega opravljanja dela ni bilo, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo stroške prihoda na delo in z dela v spornem obdobju v višini kilometrine.
Tožnica je svoj zahtevek za obračun ter izplačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust utemeljevala s četrtim odstavkom 131. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec v primeru, če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, v zvezi z 161. člena ZDR-1, ki določa, da je v primeru, če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec delavcu dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen v primeru, če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi glede izrabe sorazmernega dela letnega dopusta obstajal kakršenkoli dogovor med tožnico in toženo stranko oziroma tožnico in njenim prejšnjim delodajalcem, ki bi tožničino pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (in s tem pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust) uredil drugače. Zato je tožnica upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporno leto.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlog tožeče stranke je tožeča stranka vložila sama in ne odvetnik, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Zakoniti zastopnik tožeče stranke (pravne osebe) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more uspešno opravljati procesnih dejanj v smislu tretjega odstavka 86. člena ZPP.
Tožnikova skupna ocena za sporno leto „nezadovoljivo“ je nepravilna, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev ocene delovne uspešnosti tožnika za to leto utemeljen.
Sodišče prve stopnje je glede ocen, ki jih je komisija spremenila iz nezadovoljive v zadovoljive, nespretno navedlo, da te niso sporne (tožnik se je namreč zavzemal za višje ocene kot zadovoljivo, torej so zanj ocene bile sporne) in se posledično z njihovim preizkusom ni ukvarjalo. Vseeno pa tožena stranka napačno razloguje, da bi bilo potrebno v sodnem sporu preverjati, ali so bile ocene s strani komisije neutemeljeno zvišane, saj bi to predstavljalo nedopustno ravnanje v tožnikovo škodo.