izvršba na podlagi notarskega zapisa - načelo stroge formalne legalitete - obrestovanje obresti - procesne obresti
V notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu morajo biti posamezne denarne obveznosti opredeljene na način, da ni dvoma, za katero obveznost je določena neposredna izvršljivost. Splošna opredelitev stroškov ne zadošča. Posebej pri kreditni pogodbi, ki je kompleksna pogodba z več posameznimi obveznostmi, je treba skrbno določiti elemente za njihovo identifikacijo. Že iz upnikovega predloga, kot tudi iz izvršilnega naslova izhaja več različnih obveznosti stroškov. Le ob jasni (razlikovalno) določni opredelitvi je mogoč ustrezen preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom.
procesne obresti v izvršilnem postopku - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete
Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ. Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
odlog izvršbe - nadaljevanje izvršbe po izteku odloga
Zakonska določba prvega odstavka 75. člena ZIZ je jasna. Sodišču nalaga nadaljevanje izvršbe po preteku časa, za katerega je bila izvršba odložena in mu ne odreja, da predhodno opravi kakršnekoli procesne aktivnosti, kot so pozivanje strank k izjasnitvi ali ugotavljanje okoliščin, ali dolžnik prostovoljno odplačuje dolg oziroma skladno z zunaj sodnim dogovorom poravnava dolg. Edino relevantno dejstvo za nadaljevanje odložene izvršbe je pretečeni čas, za katerega je bila izvršba odložena.
načelo dispozitivnosti - kumulacija izvršilnih sredstev - ustavitev postopka - konstitutivna ali deklaratorna narava sklepa o ustavitvi postopka - pravočasnost predloga za izvršbo na novo sredstvo - premičninska izvršba - opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - stroški izvršitelja
Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.
izvršilni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - subjektivni rok
Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
V postopku je sodišče tisto, ki odloči, ali bo izvedlo dokaz s cenilcem in določi cenilca ter mu odredi nalogo, in ne stranke. Cenilec je dolžan to, kar mu naloži sodišče, opraviti, ne pa ravnati po navodilih strank.
pogoji za dovolitev izvršbe - pravnomočnost in izvršljivost
Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ni dovolj le, da je sodna odločba postala pravnomočna, temveč mora biti tudi izvršljiva, kar pomeni, da je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Šele taka sodna odločba predstavlja podlago za dovolitev izvršbe (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Zakon je kot obvezno sestavino predloga za izvršbo zato določil ne le določno oznako izvršilnega naslova, temveč tudi podatek o izvršljivosti.
premičninska izvršba - sklep o določitvi izvršitelja
Odločilen je trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja (pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika), in vročitev tega sklepa izvršitelju prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredno izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe.
ZIZ člen 15, 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4.
neuspešnost premičninske izvršbe iz razloga v sferi dolžnika - umik predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša premičninsko izvršbo - ustavitev izvršbe na premičnine - obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške postopka - potrebni izvršilni stroški - pravica izvršitelja do plačila za opravljeno delo in stroške tudi v primeru neuspelega rubeža
Temeljni princip glede povrnitve upnikovih stroškov je v izvršilnem postopku osnovan na krivdi, saj se izhaja iz okoliščine, da je dolžnik povzročil zaradi neizpolnitve obveznosti potrebo po izvršilnem postopku. Vsa upnikova dejanja, ki so usmerjena v poplačilo terjatve v izvršbi, so s stroškovnega vidika potrebna (peti odstavek 38. člena ZIZ), tako tudi stroški izvršitelja v zvezi s premičninsko izvršbo.
Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, po katerem mora sodišče izvršbo ustaviti, če je upnik predlagal odlog daljši od enega leta. Pri tem upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Predlog za odlog izvršbe za več kot eno leto ni nedovoljen, ampak neutemeljen po vsebini, kar pomeni, da mora sodišče tak predlog zavrniti in ne zavreči, hkrati pa odločiti še o ustavitvi izvršbe.
Tretji odstavek 44.a člena ZIZ sicer daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti ne glede na morebitno odredbo predsednika zbornice izvršiteljev, s katero je določen prevzemnik po razrešenem izvršitelju (tretji odstavek 287. člena ZIZ). Vendar je začasno postavljeni izvršitelj upravičen opravljati izvršilna dejanja, dokler ni seznanjen s sklepom o postavitvi izvršitelja po izbiri upnika in za do takrat opravljena dejanja izstaviti upniku obračun.
Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 23, 44, 44/3, 56, 56/2, 61, 61/2, 61/3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor - formalna in materialna pravnomočnost - ugovor po izteku roka - vrnitev v prejšnje stanje
Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.
ZD člen 132. ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prehod terjatve - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnikove dediče
V skladu s 132. členom ZD stopijo dediči v trenutku smrti njihovega pravnega prednika že po samem zakonu v vse materialne in procesne pravice ter obveznosti svojega pravnega prednika (torej tudi v procesni položaj) in na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39/1, 48.
nasilni vstop v zaklenjen prostor - splošno načelo sorazmernosti - stroški izvršitelja - zapisnik izvršitelja kot javna listina - neuspešen rubež
Izvršitelj ima sicer zakonsko pooblastilo, da nasilno odpre zaklenjeni prostor na podlagi odredbe sodišča, a se v skladu s splošnim ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave) navedeni ukrep uporabi le, če predhodno milejši pristop k izvršilnim dejanjem ni uspešen. Ta zahteva je zajeta tudi v obveznosti izvršitelja, da ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
Toženkin zavarovanec je glede na postavitev tekmovalne proge opustil dolžnost namestitve zaščitnih sredstev na robu smučišča, ker je to glede na dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka bilo potrebno storiti v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVSmuč, njegova opustitev tega dolžnega ravnanja pa je protipravno ravnanje, ki je vzrok za nastanek tožnikove škode.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006774
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1.
odškodnina – zapadlost terjatve v plačilo - zastaranje
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo (izgubo tovora) zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Nobenega dvoma ni (te ugotovitve sodišča prve stopnje obravnavana pritožba niti ne izpodbija), da je tožeča stranka za ti dve okoliščini izvedela 6.11.2009, tožbo pa je vložila šele 30.11.2012, torej po izteku triletnega zastaralnega roka. Zaradi tega v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti določbe iz prvega odstavka 20. člena CMR.
povračila stroškov v zvezi z delom – prevoz na delo in z dela – kilometrina – javni prevoz – regres za letni dopust
Javnega (oziroma brezplačnega) prevoza na relaciji kraja tožničinega stalnega bivališča in kraja tožničinega opravljanja dela ni bilo, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo stroške prihoda na delo in z dela v spornem obdobju v višini kilometrine.
Tožnica je svoj zahtevek za obračun ter izplačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust utemeljevala s četrtim odstavkom 131. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec v primeru, če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust, v zvezi z 161. člena ZDR-1, ki določa, da je v primeru, če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, vsak delodajalec delavcu dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen v primeru, če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi glede izrabe sorazmernega dela letnega dopusta obstajal kakršenkoli dogovor med tožnico in toženo stranko oziroma tožnico in njenim prejšnjim delodajalcem, ki bi tožničino pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (in s tem pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust) uredil drugače. Zato je tožnica upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporno leto.
obveznost plačila - plačilo plače - stroški za prevoz na delo in z dela - regres za letni dopust
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede regresov za letni dopust za leta 2009, 2010, 2011, 2012 upoštevati pisno izjavo tožnika o kompenzaciji. V skladu s 136. členom ZDR delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, s tem da delavec ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da podpisan zapis, četudi naslovljen „Moja kompenzacija“, ne predstavlja tožnikovega pisnega soglasja v smislu 136. člena ZDR. Ker mora biti delavčevo pisno soglasje za pobot jasno, ne zadostuje s strani tožnika lastnoročno sestavljen zapis, ki je pravzaprav le seznam določenega materiala, niti ni mogoče za pisno soglasje za pobot šteti tožnikovih podpisov na dobavnicah. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo regresov za letni dopust za vtoževana leta utemeljen.
Tožena stranka prevoza na delo in z dela ni organizirala oziroma tožniku ni zagotovila prevoza s službenim vozilom, ampak je med strankama obstajal dogovor o uporabi tožnikovega vozila in povračilu stroškov v zvezi s tem. Ker tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni plačala stroškov za prevoz na delo in z dela, je je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.