invalid II. kategorije – pravica do premestitve na drugo delovno mesto
Skladno z določbami ZPIZ-2 se nove pravice iz invalidskega zavarovanja priznajo v primeru, ko pride do sprememb v zdravstvenem stanju, ki vplivajo na invalidnost (prvi odstavek 63. člena ZPIZ-2). V sporni zadevi do te spremembe ni prišlo v času vodenja novega postopka, temveč je bila potreba po dodatni omejitvi izkazana že v letu 2008, ko je tožena stranka tožnika razvrstila v II. kategorijo invalidnosti in mu priznala pravice iz invalidskega zavarovanja. Zdravstveno stanje oziroma spremembe v zdravstvenem stanju pomenijo pravno relevantno dejstvo, ki vpliva na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Bistveno je, da zdravstveno stanje narekuje priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja in v takem primeru ni mogoče govoriti, da je sodišče poseglo v pravnomočno odločitev tožene stranke. Sodišče prve stopnje namreč pravice do premestitve z dodatno omejitvijo ni priznalo že od leta 2008 dalje, temveč je upoštevalo datum pravnomočnosti odločbe z dne 24. 11. 2011 in tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatno omejitvijo od 1. 1. 2012 dalje. Gre za čas po izdaji pravnomočne odločbe, kar pomeni, da sodišče ni kršilo načela pravnomočnosti.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.
Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010.
Zato je s
odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
ZDR-1 člen 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – poslovni razlog – komisija – invalid III. kategorije – krajši delovni čas – polni delovni čas – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ni utemeljen.
Glede na določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI delo s krajšim delovnim časom za delavca, ki je kot invalid sposoben opravljati delo s polnim delovnim časom, ni ustrezno. Za nadaljevanje dela na takšnem delovnem mestu se sicer delavec in delodajalec lahko dogovorita, ker ni ustrezno, pa ga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi. Zato tožena stranka delovnega mesta telefonist - receptor IV, ki se je opravljalo v skrajšanem delovnem času, tožnici ni bila dolžna ponuditi. Tožnica je bila namreč na podlagi ugotovljene preostale zdravstvene zmožnosti zmožna opravljati delo polni delovni čas.
obveznost plačila - plačilo plač - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Tožniki so bili zaposleni pri samostojnemu podjetniku A. s. p., ki je bil izbrisan iz registra. Skladno s 7. členom ZGD-1 je obveznosti prevzel toženec. Toženec tožnikom ni izplačal zneskov, ki jih tožniki vtožujejo, prav tako pa zanje ni plačal prispevkov, ki jih je bil kot delodajalec dolžan plačati. Skladno z določbo 42. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela, delavec pa je upravičen tudi do plačila regresa za letni dopust (131. člena ZDR) in do povračila stroškov v zvezi z delom (130. člena ZDR). Zato je tožbeni zahtevek iz teh naslovov utemeljen.
definicija invalidnosti - invalidnost – nezmožnost za delo – kontrolni pregledi
V prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je res določeno, da je invalidnost podana šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, česar pa ni mogoče tolmačiti na način, da mora priti do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju. Tako lahko pride tudi kasneje v zdravstvenem stanju do sprememb, ne samo do poslabšanja, temveč lahko tudi do izboljšanja, kar pomeni, da ni nobene ovire, da bi se v primeru, ko traja bolezen daljši čas, kot je to podano tudi v predmetni zadevi, tožnici priznale pravice iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je, upoštevaje mnenje sodnega izvedenca, tudi določilo kontrolni pregled. Bolniški stalež je utemeljen, ko gre za začasno nezmožnost za delo, ne pa ko ta nezmožnost za delo traja daljši čas.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – dejanski konec izvršilnega postopka – dolžnost odločiti o pravnih sredstvih – pravni interes za pritožbo
Umik predloga za izvršbo je dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. ZIZ v takem primeru predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku. Ustavitev postopka pa vedno ne pomeni tudi dejansko konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih strank, se ustavitev postopka lahko nanaša le na samo opravo izvršbe, ne pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih.
Ustavitev postopka je dolžniku v korist, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločitve. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) dolžnik ne more doseči in je zato iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
brezposelnost – pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – upokojitev
Tožniku je na podlagi 68. člena ZUTD ob izteku pravice do denarnega nadomestila pripadala pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto ter je brezposelna oseba. V 69. členu ZUTD je v prvem odstavku določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in sicer tako, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Načelo o izkoriščenosti zavarovalne dobe po drugem odstavku 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Za te zavarovance je zakonodajalec z ZUTD-A v 38. členu določil, da ne glede na določbo 68. člena ZUTD zavarovancem, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnijo pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter imajo status brezposelne osebe.
Z jezikovno in namensko razlago drugega odstavka 69. člena ZUTD se pride do zaključka, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na dan vložitve vloge. Dikcija „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ iz drugega odstavka 69. člena ZUTD se nanaša na celotni čas ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in ne na točno določen presečni datum. Zavarovanec mora ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolniti starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, navedeni pogoj pa je tožnik v času ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti izpolnil.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena v drugem odstavku 435. člena ZKP. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloča o izločitvi dokazov, je dovoljena pritožba le v primeru, če sodišče izloči dokaze, torej v primeru pozitivne odločitve.
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – pravica dolžnika do izjave – vročitev predloga za nadaljevanje dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom mora sodišče dolžniku vročiti v izjavo že pred izdajo sklepa o nadaljevanju zaradi zagotovitve pravice do izjave kot bistvenega elementa ustavne pravice do enakega varstva pravic. ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika za vstop v postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma po izteku roka za ugovor kontradiktornosti postopka ne zagotavlja, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, sicer ugovorni razlog. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek zagotoviti dolžniku pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
vknjižba lastninske pravice – vsebina posadne listine
Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega - Crohnova bolezen
Pri tožniku, ki se zdravi zaradi Crohnovi bolezni, gre zaradi narave obolenja za mejno stanje, ki lahko vsak čas privede do komplikacij, ki zahtevajo hospitalizacijo ali celo operativni poseg. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do zdraviliškega zdravljenja.
Tožnik, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, to je po 87. členu Zakona o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2, za izplačevanje 20 % starostne pokojnine izpolnjuje pogoje pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja.
KZ člen 35, 35/2, 51, 51/4, 244, 244/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obarvani naklep - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna gospodarska družba - edini družbenik - razpolaganje s premoženjem družbe - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - stranska kazen - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Predmet varstva pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ je varovanje zvestobe družbi. Je pa na tem mestu potrebno izpostaviti, da je gospodarska družba, ne glede na to v kakšni obliki se pojavlja, samostojna pravna oseba, pri kateri je premoženje družbenikov v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe. Slednje, upoštevajoč pravila gospodarskega prava, nedvomno velja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo, pri kateri je celotni (100%) poslovni delež v lasti enega samega družbenika.
Sam izvršitveni način ter obstoj premoženjske koristi prepričljivo izkazujeta, da je obdolženi ravnal z obarvanim namenom oziroma naklepom, zato pritožniki z nasprotnim stališčem, v okviru katerega navajajo, da edini lastnik družbe s svojim ravnanjem ne more škodovati svoji lastni družbi, v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Če sodišče v pogojni obsodbi določi stranke kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne kazenske stranske kazni izvršijo (četrti odstavek 51. člena KZ). Iz omenjene določbe izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, in sicer na ta način, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni. Ker je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče izreklo denarno kazen, ne da bi jo pred tem določilo v okviru pogojne obsodbe, je podana kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086140
KZ člen 54, 234a, 234a/1. ZKP člen 392, 392/1, 506, 506/4.
pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – postopek za preklic pogojne obsodbe – ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Objektivno ni bilo mogoče pričakovati, da bi obsojenec iz svojih izredno nizkih dohodkov kakor koli uspel poplačati oškodovancem, zato okoliščina, da z oškodovanci ni stopil v stik glede plačila dolgovanega zneska, nima velike teže.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 52, 52/4.
starostna pokojnina – izvedensko mnenje – izvedenina – stroški za potovanje na sodišče
Iz spletne aplikacije Razdalje.si izhaja, da znaša potovanje na relaciji od stalnega prebivališča tožnice pa do sedeža sodišča 1 uro in 22 minut oziroma, upoštevaje vrnitev, 2 uri in 44 minut. Ker je parkirišče v neposredni bližini sodišča, čas potovanja ni presegel 3 ur. Zato je sodišče prve stopnje izvedenki za čas potovanja na sodišče pravilno prisodilo stroške v višini 60,00 EUR (po četrtem odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za čas potovanja na sodišče pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 EUR).
plačilo razlike plače – preplačilo – pobot – pobotni ugovor
Razlika preveč izplačanih plač toženi stranki v obdobju od maja do julija 2009 je znašala skupno 205,02 EUR. Tožena stranka je uveljavljala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR. Tožeča stranka je pripadajoči znesek toženi stranki v višini 325,54 EUR upoštevala v dobro in tako zmanjšala neto razliko preveč izplačanih plač z zneska 1.471,54 EUR na znesek 1.146,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 205,02 EUR. Pravilno je tudi ugotovilo, da je s strani tožeče stranke dejansko priznana v pobot uveljavljena terjatev v isti višini. Tožena stranka je sicer uveljavljala v pobot terjatev v znesku 325,54 EUR, vendar se lahko terjatev pobota le do višine zahtevanega zneska s strani tožeče stranke. Po opravljenem pobotu obstoječih terjatev tožeče in tožene stranke je sodišče prve stopnje tako pravilno materialno pravno zaključilo, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 205,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.
ZPIZ-2 člen 390, 390/1. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1, 67/1-1, 71, 71/1.
invalidnost – pridobitev novih pravic – invalid III. kategorije – invalidnost I. kategorije
Pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ne bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. S krajšim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja po dokončnosti izpodbijane odločbe je lahko le predmet novega postopka pri tožencu.
vknjižba latninske pravice – označba nepremičnine – označba katastrske občine
V sodbi, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu, je navedena tako številka parcele kot katastrska občina, le da slednja le z imenom, ne pa tudi s številčno šifro. Glede na to, da je na območju Republike Slovenije le ena katastrska občina G., dvoma v identiteto nepremičnine, kljub odsotnosti številčne šifre katastrske občine ne more biti.