vračilo stroškov izobraževanja - neizpolnitev obveznosti - pogodba o študiju ob delu
V konkretnem primeru je prišlo do statusne spremembe prejšnjega toženčevega delodajalca A. d. o. o., katerega del se je skupaj s pripadajočim premoženjem oddelil in pripojil k tožeči stranki. Delavci, ki so svoje delo opravljali v povezavi s tem premoženjem, pa so prav tako prešli k tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tudi toženec prešel k tožeči stranki že na podlagi 73. člena ZDR. Ker je toženec prešel od prejšnjega delodajalca k tožeči stranki na podlagi samega zakona, je že na podlagi samega zakona tožeča stranka vstopila v vse pravice in obveznosti, ki jih je imela do toženca prejšnja delodajalka A. d. o. o., torej tudi v pravice in obveznosti iz pogodbe o študiju ob delu. S pogodbo o študiju ob delu se je toženec zavezal, da bo po zaključenem študiju ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu 3 leta, v nasprotnem primeru pa bo povrnil delodajalcu vse oziroma sorazmerni del stroškov študija, če bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na njegovo željo ali po njegovi krivdi. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka zaradi toženčeve neizpolnitve pogodbe o študiju ob delu upravičena do povračila stroškov izobraževanja.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.
Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010.
Zato je s
odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
plačilo razlike plače – preplačilo – pobot – pobotni ugovor
Razlika preveč izplačanih plač toženi stranki v obdobju od maja do julija 2009 je znašala skupno 205,02 EUR. Tožena stranka je uveljavljala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR. Tožeča stranka je pripadajoči znesek toženi stranki v višini 325,54 EUR upoštevala v dobro in tako zmanjšala neto razliko preveč izplačanih plač z zneska 1.471,54 EUR na znesek 1.146,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 205,02 EUR. Pravilno je tudi ugotovilo, da je s strani tožeče stranke dejansko priznana v pobot uveljavljena terjatev v isti višini. Tožena stranka je sicer uveljavljala v pobot terjatev v znesku 325,54 EUR, vendar se lahko terjatev pobota le do višine zahtevanega zneska s strani tožeče stranke. Po opravljenem pobotu obstoječih terjatev tožeče in tožene stranke je sodišče prve stopnje tako pravilno materialno pravno zaključilo, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 205,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – naložitveni zahtevek – delno zavrženje predloga za izvršbo
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sodišču predlaga le dovolitev izvršbe, ne more pa ponovno zahtevati, da sodišče dolžniku naloži, da v določenem roku od vročitve sklepa o izvršbi plača terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo, namreč že vsebuje del, s katerim je dolžniku naložena obveznost, in je zato o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Predlog za izvršbo je glede naložitvenega zahtevka treba zavreči.
ZPIZ-2 člen 390, 390/1. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 67/1, 67/1-1, 71, 71/1.
invalidnost – pridobitev novih pravic – invalid III. kategorije – invalidnost I. kategorije
Pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ne bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. S krajšim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja po dokončnosti izpodbijane odločbe je lahko le predmet novega postopka pri tožencu.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pooblastilo – pooblaščenec na računu zapustnika – prenakazilo denarja zapustnika
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
povrnitev nepremoženjske škode – ugriz psa – odrgnina na nogi – strah – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini
Iz izvedeniškega mnenja, na katerega je oprlo svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je tožnik zaradi ugriza psa utrpel dve rani, in sicer odrgnini na levi nogi, in je zaradi tega trpel zmerne občasne bolečine nekaj dni in nato občasne blage bolečine še deset dni in upoštevaje nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, ter trajanje in intenzivnost strahu, je prisojena odškodnina za obe obliki nepremoženjske škode prisojena v primernem znesku.
Vse težave, ki jih tožnik navaja v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo bolečin in jemanjem zdravil, so pretirane in brez realne podlage, glede na ugotovitve izvedenca, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, neutemeljene.
Isto velja za odškodnino za strah, ki je bila glede na okoliščine primera in trajanje odmerjena v pravilnem znesku in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in ne sprejema trditve tožnika v pritožbi, da je bil strah, ki ga je doživel, večji in je trajal dalj časa.
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
delovna nesreča – nevarna dejavnost – bager – nevarno območje – navodila delodajalca – varnostni ukrepi – poučitev o varnem delu – soodgovornost – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana na čelu – nestabilni zlom križnice – zlom stranskega odrastka ledvenega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – intenziven sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – mlad fant gradbenik – invalidnina – invalid III. kategorije – tuja pomoč – postrežba – višina urne postavke
Sodišče prve stopnje je tožniku pripisalo 50 % soprispevka za nastalo škodo, ker je kot delavec stal ob bagru, znotraj t. i. nevarnega območja (varno območje je bilo minimalno in se je nahajalo za bagrom), kjer se ne bi smel nahajati, ter se ni umaknil na varno, kot sta to storila njegova sodelavca. Toda tožena stranka ni trdila, da je tožnik sploh vedel, kaj je varno in kaj ne-varno delovno območje stroja. Tega (enega in drugega) je v tem sodnem postopku (in za nazaj) določil sodni izvedenec. Tožena stranka ni konkretno trdila, kako je potekal delovni proces in v katerih fazah tega procesa je bil tožnik lahko v bližini bagra (če je na žlico bagra privezoval mreže, je moral biti tam in celo v stiku z njim, zato zanj splošni napis na bagru „zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano“ ne more veljati) ter kdaj in kam bi se moral umakniti. Trdila ni niti, da bi se moral umakniti, npr. takrat, ko je bager žlico pričel dvigati. Seveda je povprečnemu človeku jasno, da od težkega, velikega in visečega tovora grozi nevarnost (in njemu/tretjemu velja tisto opozorilo, zapisano na bagru), vendar tožnik ni bil tretji, ki bi kar tako (pri)stopil k bagru in v ne-varno območje, temveč je moral biti tam, ker je za delodajalca in po njegovih navodilih opravljal delo. Da bi on navodila in varnostne ukrepe kakor koli kršil, pa tožena stranka ni navedla. Celo več, izrecno je zapisala, da tožnik ni bil poučen, kako se delo varno opravlja, kar ob hkratnem navodilu, naj to delo opravlja, odgovornost za nezgodo v celoti prevali na delodajalca.
Namen invalidnine je z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne, tj. nepremoženjske sfere zaradi telesne okvare, pri nadomestilu za invalidnost pa gre za kritje materialne škode, ko je zavarovanec kot invalid III. kategorije prijavljen na zavodu za zaposlovanje in nima drugih dogodkov, zato se ne všteva v odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pritožnik neutemeljeno vztraja pri višini 5,00 EUR na uro za tujo pomoč in postrežbo, saj sodna praksa tovrstno pomoč vrednoti po urni postavki 4,00 EUR ali manj.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.
sprememba tožbenega zahtevka – zaslišanje stranke po spremembi tožbenega zahtevka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da sta bili pravdni stranki zaslišani pred spremembo tožbenega zahtevka, ko tožeča stranka še ni zahtevala polovice denarnih sredstev na računu tožene stranke pri P., za katera tožena stranka trdi, da predstavljajo njeno posebno premoženje. Toženi stranki nikoli ni bila dana možnost, da bi izpovedala glede posebnega premoženja po tem, ko je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje preživljanca. Neizpolnjevanje preživljalčeve obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju predstavlja podlago za njeno razvezo zgolj v primeru, da ne izpolnjuje glavne obveznosti preživljanja.
Tožnik tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zgolj s sklicevanjem na toženkine odbitke pri plačilu žepnine v višini 337,00 EUR in neplačilo stroškov v zvezi s stanovanjem v višini 357,00, kot tudi ne s sklicevanjem na toženkino stališče, da stroškov v zvezi s stanovanjem ni dolžna poravnati. Za plačilo teh zneskov ima na razpolago izpolnitveni zahtevek.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva za oceno ustavnosti – imetniki podrejenih obveznic
Če sodišče misli, da so zakonske določbe, ki jih mora uporabiti, protiustavne, mora prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem, ne zadošča zgolj prekinitev pravdnega postopka s pavšalnim sklicevanjem na že vloženo pobudo nekoga drugega (neke stranke) v nekem drugem postopku.
Smotrnost, verjetnost za izvensodno poravnavo, smiselnost (zaradi predhodnega vprašanja, ki ga je na Sodišče EU naslovilo Ustavno sodišče RS), po ZPP niso razlogi, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje smelo pravdni postopek prekiniti.