umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – dejanski konec izvršilnega postopka – dolžnost odločiti o pravnih sredstvih – pravni interes za pritožbo
Umik predloga za izvršbo je dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. ZIZ v takem primeru predpisuje ustavitev postopka in to ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku. Ustavitev postopka pa vedno ne pomeni tudi dejansko konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih strank, se ustavitev postopka lahko nanaša le na samo opravo izvršbe, ne pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih.
Ustavitev postopka je dolžniku v korist, zaradi česar že po sami naravi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločitve. Večje pravne varnosti od ustavitve postopka (kar v konkretnem primeru pomeni ustavitev faze oprave izvršbe) dolžnik ne more doseči in je zato iz navedenega razloga njegova pritožba nedovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
odšodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila v pravnomočno zaključeni kazenski zadevi spoznana za odgovorno, da je kriva, da je v spornem času naklepoma pomagala pri izvršitvi kaznivih dejanj po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) tako, da je pomagala z navodili, kako naj se na mednarodnih tovornih listinah spreminja teža in količina prepeljanega blaga za naročnika. Zato tožeča stranka od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi previsoko zaračunanih prevozov.
Pri tožniku, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije, ni pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj tožnik na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil 65 let starosti.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – naložitveni zahtevek – delno zavrženje predloga za izvršbo
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sodišču predlaga le dovolitev izvršbe, ne more pa ponovno zahtevati, da sodišče dolžniku naloži, da v določenem roku od vročitve sklepa o izvršbi plača terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršilni naslov, ki je podlaga predlogu za izvršbo, namreč že vsebuje del, s katerim je dolžniku naložena obveznost, in je zato o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno. Predlog za izvršbo je glede naložitvenega zahtevka treba zavreči.
ZDR-1 člen 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – poslovni razlog – komisija – invalid III. kategorije – krajši delovni čas – polni delovni čas – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izpeljala ustrezni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tožnici utemeljeno ni mogla zagotoviti opravljanje drugega dela na drugem delovnem mestu v skladu z njeno preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ni utemeljen.
Glede na določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI delo s krajšim delovnim časom za delavca, ki je kot invalid sposoben opravljati delo s polnim delovnim časom, ni ustrezno. Za nadaljevanje dela na takšnem delovnem mestu se sicer delavec in delodajalec lahko dogovorita, ker ni ustrezno, pa ga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi. Zato tožena stranka delovnega mesta telefonist - receptor IV, ki se je opravljalo v skrajšanem delovnem času, tožnici ni bila dolžna ponuditi. Tožnica je bila namreč na podlagi ugotovljene preostale zdravstvene zmožnosti zmožna opravljati delo polni delovni čas.
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084558
URS člen 35. ZZZDR člen 4, 4/3, 92, 92/1, 98, 107, 113. ZPP člen 76, 182, 182/3.
izvrševanje roditeljske pravice – vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva – sposobnost biti stranka – poznavanje izvora – naravni starši
V konkretnem primeru se starša mladoletne ne strinjata o vprašanju, ali je potrebno v njenem imenu vložiti tožbo na izpodbijanje očetovstva ali ne.
Sodišče prve stopnje je zaznalo, da je potrebno opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, vendar pa v nadaljevanju tega tehtanja ni opravilo.
V ravnanju tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi s 15. 9. 2014 začela utemeljevati s trditvami o odškodninski odgovornosti tožene stranke, ne gre zgolj za spremembo pravne podlage zahtevka (ob nespremenjeni trditveni podlagi), ne za zmanjšanje tožbenega zahtevka in tudi ne zgolj za spremembo ali dopolnitev oziroma popravo posameznih navedb. Gre za popolnoma novo trditveno podlago, za nov obsežen sklop trditev, skupaj z drugo pravno podlago tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče v zvezi s temi navedbami napačno uporabilo določbe 286. in 286.a člena ZPP. Uporabiti bi moralo določbo 184., nato pa še 185. in 186. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej napačna.
stvarna pristojnost - navedbe v tožbi - dejansko stanje, odločilno za preizkus pristojnosti - spremembe po vložitvi tožbe - sosporništvo - materialno sosporništvo - občina - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - ustalitev pristojnosti
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. In sicer ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost. Tudi v kasnejših fazah, kadar ima pooblastila za preizkus pristojnosti, sodišče svojo pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi. To pomeni, da je edino dejansko stanje, navedeno v tožbi, odločilno za preizkus pristojnosti. Spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe in ki bi bile za odločanje o pristojnosti pomembne, se torej ne upoštevajo.
OZ člen 111, 111/2, 193, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
odgovornost za pravne napake – rok za uveljavljanje pravnih napak – odvzem predmeta pogodbe s strani tretje osebe – razdrtje pogodbe po samem zakonu – učinki razvezane pogodbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – vrnitev kupnine – obseg vrnitve – tek zakonskih zamudnih obresti – nepošteni pridobitelj
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je s trenutkom odvzema (evikcije) predmeta pogodbe s strani tretjih oseb oziroma z vpisom njihovega lastništva na navedenih parcelah v zemljiško knjigo na podlagi omenjene pravnomočne sodbe, prišlo do razdrtja pogodbe po samem zakonu (prvi odstavek 490. člena OZ). V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Z besedami „da je pogodba razdrta po samem zakonu“ je OZ izrazil domnevo, da je kupec v primeru, ko mu je druga oseba stvar odvzela, uresničil pravico odstopiti od pogodbe.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom – presoja pogojev
Udeleženec zaradi duševne motnje ogroža zlasti sebe, pa tudi druge (partnerko), druga oblika zdravljenja pa zaradi njegove nezmožnosti presoje in odločitve za pravilno terapijo ni mogoča, zato so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.
sprememba tožbenega zahtevka – zaslišanje stranke po spremembi tožbenega zahtevka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da sta bili pravdni stranki zaslišani pred spremembo tožbenega zahtevka, ko tožeča stranka še ni zahtevala polovice denarnih sredstev na računu tožene stranke pri P., za katera tožena stranka trdi, da predstavljajo njeno posebno premoženje. Toženi stranki nikoli ni bila dana možnost, da bi izpovedala glede posebnega premoženja po tem, ko je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek.
Pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, je prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 155, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – izrecna zahteva za opravo naroka – dopolnitev tožbe – potrebnost stroška
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Če stranka v vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
povrnitev nepremoženjske škode – ugriz psa – odrgnina na nogi – strah – telesne bolečine – nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem – stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini
Iz izvedeniškega mnenja, na katerega je oprlo svojo odločitev sodišče prve stopnje, izhaja, da je tožnik zaradi ugriza psa utrpel dve rani, in sicer odrgnini na levi nogi, in je zaradi tega trpel zmerne občasne bolečine nekaj dni in nato občasne blage bolečine še deset dni in upoštevaje nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, ter trajanje in intenzivnost strahu, je prisojena odškodnina za obe obliki nepremoženjske škode prisojena v primernem znesku.
Vse težave, ki jih tožnik navaja v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo bolečin in jemanjem zdravil, so pretirane in brez realne podlage, glede na ugotovitve izvedenca, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje, neutemeljene.
Isto velja za odškodnino za strah, ki je bila glede na okoliščine primera in trajanje odmerjena v pravilnem znesku in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in ne sprejema trditve tožnika v pritožbi, da je bil strah, ki ga je doživel, večji in je trajal dalj časa.
alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – nevarnost ponovitve kaznivih dejanj
V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki izhaja zgolj iz preteklih okoliščin, ki dejansko kažejo, da je bil že obsojen za kazniva dejanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so po pravnomočnosti nastopile pri obsojencu takšne spremenjene okoliščine, ki kažejo, da mu je mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da torej ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.