ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
pridržanje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom – presoja pogojev
Udeleženec zaradi duševne motnje ogroža zlasti sebe, pa tudi druge (partnerko), druga oblika zdravljenja pa zaradi njegove nezmožnosti presoje in odločitve za pravilno terapijo ni mogoča, zato so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
Pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, je prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
sprememba tožbenega zahtevka – zaslišanje stranke po spremembi tožbenega zahtevka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da sta bili pravdni stranki zaslišani pred spremembo tožbenega zahtevka, ko tožeča stranka še ni zahtevala polovice denarnih sredstev na računu tožene stranke pri P., za katera tožena stranka trdi, da predstavljajo njeno posebno premoženje. Toženi stranki nikoli ni bila dana možnost, da bi izpovedala glede posebnega premoženja po tem, ko je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075364
SPZ člen 167, 167/2. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 282, 282/2. ZNVP člen 47. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 6, 6/1, 14.
izvensodna prodaja zastavljene stvari - razdelitvena masa - stroški v zvezi z unovčenjem stečajne mase - zunajsodno uveljavljanje ločitvenih pravic - prodaja vrednostnih papirjev - potrebni stroški prodaje - plačilo preostanka kupnine v stečajno maso - pobotni ugovor - pobot - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skrbnost dobrega gospodarstvenika - drugi pravni posli
Za presojo spornega vprašanja, ali in kaj je upnik dolžan iz unovčenih delnic izročiti tožeči stranki kot zastavitelju delnic, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravilo drugega odstavka 167. člena SPZ, in sicer v delu, v katerem je določeno, da zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo kot stroške iz drugega odstavka 167. člena SPZ tudi stroške prodaje. Upnik je tudi v postopku zunajsodne prodaje (v zvezi s posli, na podlagi katerih so nastali stroški prodaje) zavezan pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Skrbnost dobrega gospodarstvenika terja od upnika, ki izkoristi pravico do zunajsodne prodaje, da potroši le toliko, kot je potrebno, da lahko uspešno izvede prodajo. To pomeni, da si je v razmerju do zastavnega dolžnika upravičen iz kupnine izplačati le stroške, ki so bili potrebni za zunajsodno prodajo, presežek pa je dolžan vrniti zastavnemu dolžniku. Čeprav izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločbe o neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala zaradi pobota v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Predpisan obrazec omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – nevarnost ponovitve kaznivih dejanj
V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki izhaja zgolj iz preteklih okoliščin, ki dejansko kažejo, da je bil že obsojen za kazniva dejanja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so po pravnomočnosti nastopile pri obsojencu takšne spremenjene okoliščine, ki kažejo, da mu je mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da torej ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0085857
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 287, 381. ZPP člen 286, 354, 354/1. ZOdv člen 17. ZOdvT tarifna številka 2200, 6007. ZBPP člen 46, 46/3.
AO plus zavarovanje – zavarovalnina – splošni zavarovalni pogoji – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – izgubljeni dohodek – izguba zaslužka – vrstni red vračunavanja izpolnitve – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – valorizacija – akontacija dohodnine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – izpah akromioklavikularnega sklepa – stopnja invalidnosti – tabela invalidnosti – stroški postopka – stroški odvetnika – davek na dodano vrednost (DDV) – nagrada za posel – vštetje nagrade za posel v nagrado za postopek – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Zavarovalna vsota je najvišji znesek zavarovalnine, ki se ga zavarovalnica s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zaveže izplačati upravičencu. Z zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti ne more zmanjšati svoje obveznosti po pogodbi.
Toženkina zakonska obveznost, da odvede akontacijo dohodnine, ne vpliva na odločitev o omejitvi njene obveznosti do višine zavarovalne vsote. Plačilo akontacije dohodnine predstavlja izpolnitev obveznosti.
Odvetniški zahtevek pred pravdo je ovrednoten v okviru nagrade za posel po tar. št. 2200. Po 3. točki opombe 3 3. dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Glede na to, da tožnik ni navedel posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila nagrada ovrednotena višje od količnika 1 (kot običajnega ovrednotenja posla), in upoštevaje polovični delež vštevanja, se nagrada za postopek poveča za količnik 0,5, tj. za 368,00 EUR.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084558
URS člen 35. ZZZDR člen 4, 4/3, 92, 92/1, 98, 107, 113. ZPP člen 76, 182, 182/3.
izvrševanje roditeljske pravice – vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva – sposobnost biti stranka – poznavanje izvora – naravni starši
V konkretnem primeru se starša mladoletne ne strinjata o vprašanju, ali je potrebno v njenem imenu vložiti tožbo na izpodbijanje očetovstva ali ne.
Sodišče prve stopnje je zaznalo, da je potrebno opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, vendar pa v nadaljevanju tega tehtanja ni opravilo.
predhodno vprašanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe – reševanje predhodnega vprašanja – prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Predhodno vprašanje v tej zadevi je, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.
Predhodno vprašanje lahko sodišče reši bodisi samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku.
Kadar je matični postopek kompleksen in dolgotrajen in se, tako kot trdi pritožba, niti še ni začel, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060374
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216. ZOdvT tarifna številka 2200.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – renta za tujo pomoč – urna postavka tuje pomoči – pomoč družinskih članov – dejansko stanje – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – predpravdni stroški – povračilo stroškov
Pritožbeni očitek, da tuja pomoč v obsegu dveh ur tedensko sodi v okvir dolžnosti nudenja pomoči svojcev v družinski skupnosti, ni utemeljen. S pomočjo bližnjih namreč ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
ZU člen 5, 5/2. ZD člen 82, 82/2, 84, 84/1, 125, 125/2, 132.
razlaga oporoke – volilo – ustanova
Volilo je breme zapuščine. Volilojemnik ga pridobi praviloma v trenutku oporočiteljeve smrti, ko skladno s 132. členom ZD preide na dediče zapuščina in z njo tudi breme volila.
Ob smiselni uporabi drugega odstavka 125. člena ZD je treba šteti, da je ustanova ob zapustnikovi smrti že obstajala, če kasneje dobi odobritev pristojnega državnega organa za obstoj. Zato ji gre dediščina ipso iure od trenutka zapustnikove smrti (132. člen ZD), hkrati s tem pa tudi breme volila.
Če oporočitelj veže volilo na izpolnitev pogoja ali roka, volilojemnik ne pridobi volila v trenutku oporočiteljeve smrti, saj velja učinek izpolnitve odložnega pogoja ali začetka teka roka le za naprej.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. ZFPPIPP člen 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje poslovne goljufije – novela ZFPPIPP-G – izdaja sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez pravne podlage – pavšalna obrazložitev sodišča
Sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti po zakonu ni mogoče izdati.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.