USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084558
URS člen 35. ZZZDR člen 4, 4/3, 92, 92/1, 98, 107, 113. ZPP člen 76, 182, 182/3.
izvrševanje roditeljske pravice – vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva – sposobnost biti stranka – poznavanje izvora – naravni starši
V konkretnem primeru se starša mladoletne ne strinjata o vprašanju, ali je potrebno v njenem imenu vložiti tožbo na izpodbijanje očetovstva ali ne.
Sodišče prve stopnje je zaznalo, da je potrebno opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, vendar pa v nadaljevanju tega tehtanja ni opravilo.
Kakor izhaja iz tretjega odstavka 323. člena ZPP (v zvezi s 332. členom ZPP) oziroma drugega odstavka 115. člena Sodnega reda, se strankam ne vročajo izvirniki odločb, izdanih v fizični obliki, ampak njihovi overjeni prepisi. Samo za izvirnik odločbe, ne pa tudi za njegov prepis, je predvideno, da ga mora sodnik (oziroma predsednik senata), ki je odločbo izdal, podpisati (glej drugi odstavek 323. člena ZPP oziroma prvi odstavek 111. in tretji odstavek 117. člena Sodnega reda).
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
pogodba o operativnem leasingu – prekinitev pogodbe o leasingu – solidarno poroštvo – poroštvena izjava – dokazovanje pristnosti podpisa na spornih listinah – dokaz z izvedencem grafologom – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – smiseln predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – odpoved dokaznemu predlogu
Toženka je predlagala sodišču, da zaključi predmetni postopek in izda sodbo, kar smiselno pomeni predlog za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa in odpoved predmetnemu dokaznemu predlogu. Ker se je tudi tožnik strinjal z zaključkom zadeve brez razpisa naroka, sodišče preostalih dokazov ni izvajalo in je zadevo zaključilo.
ZFPPod člen 27, 27/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – deklaratorni sklep – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – vstop v pravdo – vročanje sodnih pisanj – naslov
Postopek je bil prekinjen na podlagi tretje točke 205. člena ZPP - ex lege, zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Razlog onemogoča nadaljnji postopek, zato sodišče v takšnih primerih ugotavlja, da je do prekinitve prišlo (sklep ima deklaratorni značaj).
STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0072567
ZFPPIPP člen 48a, 282, 282/1, 282/2, 325, 325/1, 325/3, 346, 346/3, 374. SPZ člen 167, 167/2. ZNVP-1 člen 31, 31/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – pravica do zunajsodne prodaje vrednostnih papirjev v stečaju – ločitveni upniki z različnim vrstnim redom zastavnih pravic – posebna pravila o prodaji določenega premoženja – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – izvensodna prodaja zastavljene stvari – poplačilo iz zastavne pravice
Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta.
Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.
Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pooblastilo – pooblaščenec na računu zapustnika – prenakazilo denarja zapustnika
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe - premoženjsko stanje - obstoj zapadlih terjatev
Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0085857
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 287, 381. ZPP člen 286, 354, 354/1. ZOdv člen 17. ZOdvT tarifna številka 2200, 6007. ZBPP člen 46, 46/3.
AO plus zavarovanje – zavarovalnina – splošni zavarovalni pogoji – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – izgubljeni dohodek – izguba zaslužka – vrstni red vračunavanja izpolnitve – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – valorizacija – akontacija dohodnine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – izpah akromioklavikularnega sklepa – stopnja invalidnosti – tabela invalidnosti – stroški postopka – stroški odvetnika – davek na dodano vrednost (DDV) – nagrada za posel – vštetje nagrade za posel v nagrado za postopek – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Zavarovalna vsota je najvišji znesek zavarovalnine, ki se ga zavarovalnica s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zaveže izplačati upravičencu. Z zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti ne more zmanjšati svoje obveznosti po pogodbi.
Toženkina zakonska obveznost, da odvede akontacijo dohodnine, ne vpliva na odločitev o omejitvi njene obveznosti do višine zavarovalne vsote. Plačilo akontacije dohodnine predstavlja izpolnitev obveznosti.
Odvetniški zahtevek pred pravdo je ovrednoten v okviru nagrade za posel po tar. št. 2200. Po 3. točki opombe 3 3. dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Glede na to, da tožnik ni navedel posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila nagrada ovrednotena višje od količnika 1 (kot običajnega ovrednotenja posla), in upoštevaje polovični delež vštevanja, se nagrada za postopek poveča za količnik 0,5, tj. za 368,00 EUR.
URS člen 67, 71. OZ člen 131, 131/1, 132. SPZ člen 37. ZPNačrt člen 3, 3/3, 11, 14, 39, 39/4, 103. ZUPUDPP člen 6, 6/1, 6/2, 8, 42, 43, 47, 47/4, 52, 52/4. ZGO-1 člen 52, 71. ZUreP-1 člen 98. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru člen 4, 61.
krivdna odškodninska odgovornost – prostorsko načrtovanje – urejanje prostora – protipravnost ravnanja države – državni prostorski načrt – umestitev zemljišča v območje državnega prostorskega načrta – protipravna sprememba namembnosti zemljišča – določitev namembnosti, ki ni v državnem interesu – poseg države v pristojnosti občine – nesorazmeren poseg v lastninsko pravico – lastninska pravica – pravica do gradnje – poseg v pravico do gradnje – poseg v pridobljeno pravico – dejanska razlastitev – škoda v višini zmanjšane vrednosti nepremičnine – škoda zaradi neizvedenega razlastitvenega postopka
Ker je toženka znotraj območja DPN pristojna zemljiščem določati namensko rabo (8. člen ZUPUDPP), bi morali tožniki določno navesti, v čem vidijo protipravnost ravnanja toženke pri uvrstitvi njihovega zemljišča v območje DPN. Tožniki svojega prepričanja, da njihovo zemljišče ne sodi v območje DPN, niso konkretneje pojasnili in v dokaz svojih navedb niso podali nobenega dokaznega predloga. Tožniki niti niso prerekali navedb toženke, da sporno zemljišče predstavlja kontaktno območje pristanišča in da zaradi pričakovanih vplivov pristanišča stanovanjska gradnja na tem območju ni primerna. Poudarjali so zgolj, da toženka za takšne navedbe ni predložila ustreznih dokazov in torej ni dokazala, da bi bilo zemljišče tožnikov namenjeno za katerikoli drug namen kot za športno rekreacijski center. Vendar toženka ni tista, ki bi bila dolžna dokazovati, da pri določitvi namembnosti ni ravnala protipravno, temveč je trditveno in dokazno breme glede obstoja protipravnega ravnanja na oškodovancu.
Redna oblika sodelovanja med državo in občino je sodelovanje občine v postopku priprave DPN, kot je potekalo v obravnavani zadevi. Poudariti pa gre, da tudi v primeru, če bi tožena stranka RS s kakšno svojo odločitvijo res posegla v pristojnost občine, to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja za tretjo osebo, v našem primeru za tožnike. V tem primeru bi morali ti posebej oz. izrecno utemeljiti vzročno zvezo med samo prekoračitvijo pooblastil in zatrjevano škodo, česar niso storili.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dejanski uporabnik nepremičnin - najem poslovnih prostorov
Pritožba nima prav, da bi morala biti njena obveznost plačila NUSZ urejena v najemni pogodbi in šele tedaj bi bila zavezana k plačilu nadomestila, saj zakon sam izrecno določa zavezance za plačilo in posebna pogodbena ureditev ni potrebna.
Porok jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Porok lahko zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolžnika, tudi ugovor pobotanja. Ker lahko porok proti upniku, razen ugovorov iz temeljnega posla, uveljavlja tudi vse ostale ugovore dolžnika, to pomeni, da ima porok pravni interes, da v pravdi, ki teče med glavnim dolžnikom in upnikom zmaga glavni dolžnik. Od izida te pravde je torej odvisno uveljavljanje pobotnega ugovora, ki ga bo lahko uveljavljal stranski intervenient proti toženi stranki. Intervencijski interes predlagatelja je zato podan.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
predhodno vprašanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe – reševanje predhodnega vprašanja – prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Predhodno vprašanje v tej zadevi je, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.
Predhodno vprašanje lahko sodišče reši bodisi samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku.
Kadar je matični postopek kompleksen in dolgotrajen in se, tako kot trdi pritožba, niti še ni začel, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084518
OZ člen 131, 131/1, 131/2.
nevarna stvar – pojem nevarne stvari – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – podlage za odgovornost – prehod čez opuščene tire
Pri presoji, ali je prehod čez tirnice varen, se je sodišče pravilno oprlo na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da v obravnavani zadevi ne gre za nivojski prehod, saj so tiri vgrajeni v asfaltno podlago in potekajo v istem nivoju, kot taki pa omogočajo varen prehod kolesarja, ne glede na kot, pod katerim prevozi tir.
predobravnavni narok – odsotnost zasebnega tožilca – presumpcija umika zasebne tožbe – zamuda na narok – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločilno je, da je zasebna tožilka v razpravno dvorano prišla potem, ko je predsednica senata na zapisnik že sprejela odločitev, da se zaradi odsotnosti zasebne tožilke predobravnavni narok ne opravi in se šteje, da je zasebna tožilka zasebno tožbo umaknila.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve, obremenitve ali drugačnega razpolaganja s poslovnim deležem – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – objektivna nevarnost – preprečitev nastanka težko nadomestljive škode – neugodne posledice za dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zavarovanje nedenarne terjatve je utemeljeno, če verjetno obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev vsaj precej otežena, pri tem pa se ne zahteva specifičen vzrok za to. Za izdajo začasne odredbe (ob izpolnjenosti tudi prvega pogoja) zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
V ravnanju tožeče stranke, ki je tožbeni zahtevek v pripravljalni vlogi s 15. 9. 2014 začela utemeljevati s trditvami o odškodninski odgovornosti tožene stranke, ne gre zgolj za spremembo pravne podlage zahtevka (ob nespremenjeni trditveni podlagi), ne za zmanjšanje tožbenega zahtevka in tudi ne zgolj za spremembo ali dopolnitev oziroma popravo posameznih navedb. Gre za popolnoma novo trditveno podlago, za nov obsežen sklop trditev, skupaj z drugo pravno podlago tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče v zvezi s temi navedbami napačno uporabilo določbe 286. in 286.a člena ZPP. Uporabiti bi moralo določbo 184., nato pa še 185. in 186. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je torej napačna.
pravična denarna odškodnina - sladkorna bolezen - sprožilni moment
Glede na ugotovitve izvedencev, da je imel tožnik že pred škodnim dogodkom sladkorno bolezen, je neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je bil stres ob škodnem dogodku sprožilni moment za nastanek tožnikovih težav in znakov zaradi sladkorne bolezni in kot tak tudi njen izključni vzrok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080110
OZ člen 336, 336/1. ZOR člen 361, 361/1. ZPP člen 214, 324, 324/3.
neupravičena pridobitev – obogatitveno načelo – kmetija – vlaganje v kmetijo – obogatitveni zahtevek – zastaranje – začetek teka zastaranja – trenutek prehoda koristi – izjalovitev pričakovanja – smrt stranke med postopkom – nadaljevanje postopka z dediči – procesno pobotanje
Pri obogatitvenih zahtevkih, kakršen je tudi obravnavani, začne zastaranje celotne terjatve iz naslova neupravičene obogatitve teči takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje oziroma namen, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.