predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved razpolaganja in oddaje nepremičnine – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda za dolžnika – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Upnik mora za uspeh z začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati aktivno delovanje dolžnika (toženke) v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki je usmerjeno v preprečitev uveljavitve terjatve. Trditev, da obstaja resna nevarnost, da brez izdaje začasne odredbe, terjatev tožnikov ne bo poplačana, ne zadošča za verjeten izkaz obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tudi s sklicevanjem na odgovor na tožbo iz drugega postopka, kjer naj bi toženka izjavila, da je želela nepremičnino oddati za pet let, dokler ne bo sin polnoleten, potem naj hišo podre in si zgradi funkcionalen objekt, tožnika zatrjevane nevarnosti ne moreta izkazati.
SPZ člen 12, 88, 89. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
lastninska pravica – zloraba pravice – zloraba lastninske pravice – prepoved zlorabe pravice – nujna pot – nastanek nujne poti – določitev nujne poti – priposestvovanje – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost vožnje – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti
Toženca pri izvrševanju lastninske pravice nista bila omejena z enakovredno pravico tožnikov. Nujna pot se pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti. Tožnika nista dokazala zlorabe pravice, ker po (neizpodbijani) ugotovitvi sodbe nimata nujne poti po parceli tožencev.
Vsebina priposestvovane služnosti je v celoti odvisna od načina njenega dejanskega izvrševanja, pri čemer je bistven pogoj za priposestvovanje služnosti, da se ta izvršuje na zaznaven način (da se lastnik služeče nepremičnine lahko z njim seznani in mu nasprotuje).
Pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic, za sodišče ne pomeni dolžnosti predlogu ugoditi. Sodišče je po četrtem odstavku 329. člena ZKP o dokaznih predlogih dolžno zgolj odločiti, pri čemer je vrsta odločitve (pozitivna ali negativna) odvisna od vsebine dejstva in vsebine samega predloga.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. ZFPPIPP člen 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje poslovne goljufije – novela ZFPPIPP-G – izdaja sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez pravne podlage – pavšalna obrazložitev sodišča
Sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti po zakonu ni mogoče izdati.
izpraznitev in izročitev stavbe – pojem nepremičnina – nasprotje v izreku – pomanjkljivost izreka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0085857
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 287, 381. ZPP člen 286, 354, 354/1. ZOdv člen 17. ZOdvT tarifna številka 2200, 6007. ZBPP člen 46, 46/3.
AO plus zavarovanje – zavarovalnina – splošni zavarovalni pogoji – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – izgubljeni dohodek – izguba zaslužka – vrstni red vračunavanja izpolnitve – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – valorizacija – akontacija dohodnine – zavarovalna vsota – izčrpanje zavarovalne vsote – izpah akromioklavikularnega sklepa – stopnja invalidnosti – tabela invalidnosti – stroški postopka – stroški odvetnika – davek na dodano vrednost (DDV) – nagrada za posel – vštetje nagrade za posel v nagrado za postopek – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Zavarovalna vsota je najvišji znesek zavarovalnine, ki se ga zavarovalnica s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zaveže izplačati upravičencu. Z zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti ne more zmanjšati svoje obveznosti po pogodbi.
Toženkina zakonska obveznost, da odvede akontacijo dohodnine, ne vpliva na odločitev o omejitvi njene obveznosti do višine zavarovalne vsote. Plačilo akontacije dohodnine predstavlja izpolnitev obveznosti.
Odvetniški zahtevek pred pravdo je ovrednoten v okviru nagrade za posel po tar. št. 2200. Po 3. točki opombe 3 3. dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Glede na to, da tožnik ni navedel posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila nagrada ovrednotena višje od količnika 1 (kot običajnega ovrednotenja posla), in upoštevaje polovični delež vštevanja, se nagrada za postopek poveča za količnik 0,5, tj. za 368,00 EUR.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za taksno oprostitev – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – razlaga določbe petega odstavka 11. člena ZST-1 – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote
Do taksnih olajšav so upravičene le pravne osebe, katerih premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (torej vse troje) je tako slabo, da bi bilo v primeru plačila takse (takoj in v celoti) ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Če je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je finančno stanje tožene stranke takšno, da odmerjeno sodno takso lahko plača, je pravilno zavrnilo predlog za kakršnokoli olajšavo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dejanski uporabnik nepremičnin - najem poslovnih prostorov
Pritožba nima prav, da bi morala biti njena obveznost plačila NUSZ urejena v najemni pogodbi in šele tedaj bi bila zavezana k plačilu nadomestila, saj zakon sam izrecno določa zavezance za plačilo in posebna pogodbena ureditev ni potrebna.
delovna nesreča – nevarna dejavnost – bager – nevarno območje – navodila delodajalca – varnostni ukrepi – poučitev o varnem delu – soodgovornost – soprispevek – povrnitev nepremoženjske škode – razpočna rana na čelu – nestabilni zlom križnice – zlom stranskega odrastka ledvenega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – intenziven sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – mlad fant gradbenik – invalidnina – invalid III. kategorije – tuja pomoč – postrežba – višina urne postavke
Sodišče prve stopnje je tožniku pripisalo 50 % soprispevka za nastalo škodo, ker je kot delavec stal ob bagru, znotraj t. i. nevarnega območja (varno območje je bilo minimalno in se je nahajalo za bagrom), kjer se ne bi smel nahajati, ter se ni umaknil na varno, kot sta to storila njegova sodelavca. Toda tožena stranka ni trdila, da je tožnik sploh vedel, kaj je varno in kaj ne-varno delovno območje stroja. Tega (enega in drugega) je v tem sodnem postopku (in za nazaj) določil sodni izvedenec. Tožena stranka ni konkretno trdila, kako je potekal delovni proces in v katerih fazah tega procesa je bil tožnik lahko v bližini bagra (če je na žlico bagra privezoval mreže, je moral biti tam in celo v stiku z njim, zato zanj splošni napis na bagru „zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano“ ne more veljati) ter kdaj in kam bi se moral umakniti. Trdila ni niti, da bi se moral umakniti, npr. takrat, ko je bager žlico pričel dvigati. Seveda je povprečnemu človeku jasno, da od težkega, velikega in visečega tovora grozi nevarnost (in njemu/tretjemu velja tisto opozorilo, zapisano na bagru), vendar tožnik ni bil tretji, ki bi kar tako (pri)stopil k bagru in v ne-varno območje, temveč je moral biti tam, ker je za delodajalca in po njegovih navodilih opravljal delo. Da bi on navodila in varnostne ukrepe kakor koli kršil, pa tožena stranka ni navedla. Celo več, izrecno je zapisala, da tožnik ni bil poučen, kako se delo varno opravlja, kar ob hkratnem navodilu, naj to delo opravlja, odgovornost za nezgodo v celoti prevali na delodajalca.
Namen invalidnine je z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne, tj. nepremoženjske sfere zaradi telesne okvare, pri nadomestilu za invalidnost pa gre za kritje materialne škode, ko je zavarovanec kot invalid III. kategorije prijavljen na zavodu za zaposlovanje in nima drugih dogodkov, zato se ne všteva v odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pritožnik neutemeljeno vztraja pri višini 5,00 EUR na uro za tujo pomoč in postrežbo, saj sodna praksa tovrstno pomoč vrednoti po urni postavki 4,00 EUR ali manj.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve, obremenitve ali drugačnega razpolaganja s poslovnim deležem – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – objektivna nevarnost – preprečitev nastanka težko nadomestljive škode – neugodne posledice za dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasno zavarovanje nedenarne terjatve je utemeljeno, če verjetno obstaja nevarnost, da bo njena uveljavitev vsaj precej otežena, pri tem pa se ne zahteva specifičen vzrok za to. Za izdajo začasne odredbe (ob izpolnjenosti tudi prvega pogoja) zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva za oceno ustavnosti – imetniki podrejenih obveznic
Če sodišče misli, da so zakonske določbe, ki jih mora uporabiti, protiustavne, mora prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem, ne zadošča zgolj prekinitev pravdnega postopka s pavšalnim sklicevanjem na že vloženo pobudo nekoga drugega (neke stranke) v nekem drugem postopku.
Smotrnost, verjetnost za izvensodno poravnavo, smiselnost (zaradi predhodnega vprašanja, ki ga je na Sodišče EU naslovilo Ustavno sodišče RS), po ZPP niso razlogi, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje smelo pravdni postopek prekiniti.
ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/1, 362/2. SPZ člen 9, 24, 24/2, 30, 30/2, 43, 43/2, 45, 45/2, 45/3, 269. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – skrbnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost – prekluzija dokazov
Posestnik ni v dobri, če ve ali mora na okoliščine primera domnevati, da ni lastnik, da torej stvar pripada drugemu, v svoji zmoti pa ne sme opustiti običajno potrebne skrbnosti, ki se zahteva od posestnika pri razmisleku (raziskovalni dolžnosti) o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
Prekluzijo dokazov se ne sme upoštevati prestrogo, če se tekom dokaznega postopka ugotovi, da dejstva niso bila dokazana s stopnjo prepričanja, še posebej, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil tožnik pri dokaznih predlogih, ki jih je dal pravočasno do prvega naroka, dovolj skrben, zato tudi ni mogel pričakovati, da bo moral odločilna dejstva dokazovati tudi z dodatnimi listinami iz upravnega spisa iz leta 1978.
stroški postopka – navadni sosporniki – podrejeni tožbeni zahtevek – uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.
Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084532
OZ člen 147, 147/1, 147/2, 319, 319/1, 322, 395, 397. ZPP člen 191, 195.
odpust dolga solidarnemu dolžniku – škoda v zvezi z delom – udarec delavca s strani nadrejenega – odgovornost delodajalcev
S tem, ko je nadrejeni podrejenega delavca udaril, ker ta ni hotel opraviti odrejenega mu dela, je škoda delavcu nastala pri delu oz. v zvezi z delom in je zanjo odgovoren (tudi) delodajalec.
Ker solidarni dolžnik iztoževane terjatve še ni izpolnil in ker mu obravnavani dolg ni bil odpuščen, iztoževana obveznost še ni prenehala.
ZOSRL člen 159, 162 , 162/3 . OZ člen 168, 168/2, 174 , 174/2 , 179.
poškodbe, nastale pri nesreči balona – Fischer IV – zavarovanje odgovornosti – povrnitev premoženjske škode – renta – tuja pomoč – pomoč ponudnikov storitev na trgu – pomoč družinskih članov – višina urne postavke – nameščanje ortoze – stroški prevozov – povrnitev nepremoženjske škode – skaženost – brazgotine – stroški zdravljenja – zastaranje – zastaralni rok – terjatve iz zavarovalne pogodbe – valorizacija delnih plačil – zmanjšanje življenjske aktivnosti – ugotovitev obsega tuje pomoči s pomočjo izvedenca – izvedensko mnenje – objektivne ugotovitve izvedenca – dokazno breme – zlom prsnega vretenca – omejena gibljivost hrbtenice – zlom zapestja – poškodba podlahtničnega živca – poškodba pljuč
Pri presoji o upravičenosti do mesečnega rentnega izplačila je treba izhajati iz zdravstvenega stanja poškodovane osebe ter njenih nadaljnjih zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravkov, ki jih je pred škodnim dogodkom ta oseba lahko opravljala samostojno.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da skaženost ni posebej huda, vendar pa so brazgotine številne in niso vse nevpadljive, nekatere so na izpostavljenih mestih, drugih pa tudi ni mogoče vedno prekriti in so izstopajoče. Upoštevajoč podobne primere škode je primerna odškodnina iz tega naslova 1500 EUR.
Zavrnitev dela povrnitve premoženjske škode je pravilna za prevoze, ki naj bi jih tožničini svojci opravili za dvig receptov in zdravil. Drži, da so bili ti prevozi opredeljeni tako kot vsi ostali, vendar jim je toženka ugovarjala in s tem poglobila tožničino prvotno dokazno breme; tožnica na to res ni konkretizirala, po katera zdravila ali recepte so svojci odšli.
Tožnica kot potnica, poškodovana v letalskem prometu, uveljavlja odškodnino od zavarovalnice iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti (159. člen ZOSRL), zato je treba uporabiti 5 letni zastaralni rok iz tretjega odstavka 162. člena ZOSRL.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – odstranitev lesa – odstranitev žičnate ograje – sodna poravnava o določitvi meje – sosedsko pravo
Zelo malo je okolij, v katerih je krajevno običajno, da sosedova ograja skorajda onemogoča odpiranje oken, pa ne tako malo okolij, v katerih nepremičnine stojijo blizu sosedske meje.
ničnost posojilne pogodbe – pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega nujnega sospornika – priznanje dejstev – dokazovanje – predlog za postavitev izvedenca grafologa – zavrnitev dokaznega predloga kot nepotrebnega – vnaprejšnja dokazna ocena – predložitev primerjalnega gradiva – materialno procesno vodstvo – upoštevanje dokazov, izvedenih v drugem postopku – vezanost na kazensko sodbo
Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna.
Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe - premoženjsko stanje - obstoj zapadlih terjatev
Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo premoženjsko stanje tožnice in z odlogom plačila sodne takse do izdaje odločbe v predmetni zadevi ustrezno upoštevalo tožničin finančni položaj.