predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved razpolaganja in oddaje nepremičnine – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda za dolžnika – zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Upnik mora za uspeh z začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati aktivno delovanje dolžnika (toženke) v smeri odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki je usmerjeno v preprečitev uveljavitve terjatve. Trditev, da obstaja resna nevarnost, da brez izdaje začasne odredbe, terjatev tožnikov ne bo poplačana, ne zadošča za verjeten izkaz obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Tudi s sklicevanjem na odgovor na tožbo iz drugega postopka, kjer naj bi toženka izjavila, da je želela nepremičnino oddati za pet let, dokler ne bo sin polnoleten, potem naj hišo podre in si zgradi funkcionalen objekt, tožnika zatrjevane nevarnosti ne moreta izkazati.
SPZ člen 12, 88, 89. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
lastninska pravica – zloraba pravice – zloraba lastninske pravice – prepoved zlorabe pravice – nujna pot – nastanek nujne poti – določitev nujne poti – priposestvovanje – stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost vožnje – neizvrševanje služnosti – prenehanje služnosti
Toženca pri izvrševanju lastninske pravice nista bila omejena z enakovredno pravico tožnikov. Nujna pot se pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti. Tožnika nista dokazala zlorabe pravice, ker po (neizpodbijani) ugotovitvi sodbe nimata nujne poti po parceli tožencev.
Vsebina priposestvovane služnosti je v celoti odvisna od načina njenega dejanskega izvrševanja, pri čemer je bistven pogoj za priposestvovanje služnosti, da se ta izvršuje na zaznaven način (da se lastnik služeče nepremičnine lahko z njim seznani in mu nasprotuje).
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - začasno prebivališče v tujini
Trditve v pritožbi o tem, da tožencu ni bila pravilno vročena tožba s pozivom v odgovor, ob v pritožbi zatrjevanih dejstvih in predloženih dokazih, vzbujajo dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o pravilnosti vročitve tožbe s pozivom tožencu.
SPZ člen 19, 19/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 22, 22/2, 23, 23/2. ZJC člen 2, 2/2. ZLS člen 21, 21/2.
služnostna pravica hoje in vožnje – javno dobro – grajeno javno dobro – priposestvovanje služnosti – kasnejša pridobitev statusa javnega dobra služečih zemljišč
Tožnik, ki za potrebe svojega zemljišča hodi in vozi po zemljišču, ki je javno dobro, v naravi pa cesta, izvršuje pravico javnega prava. Z zahtevkom za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje tožnik uveljavlja pravico zasebnega prava, do katere ni upravičen, ker se pravici izključujeta.
ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/1-2, 152, 236, 237, 221b, 221d.
poenostavljena prisilna poravnava – sklep o začetku postopka – vpliv zavrženega predloga za začetek stečajnega postopka – meje preizkusa predloga
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi postopka poenostavljene prisilne poravnave je možna le ob uporabi določb o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu (236. in 237. člen ZFPPIPP), sicer pa predhodni stečajni postopek kljub začetem postopku poenostavljene prisilne poravnave nemoteno teče. Predhodni stečajni postopek je torej pravnomočno končan, zato na odločanje o začetku poenostavljene prisilne poravnave ne more več vplivati. Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče ne presoja, ali je načrt prestrukturiranja ustrezen in bo omogočil ohranitev dejavnosti dolžnika. V skladu z 221.d členom ZFPPIPP sodišče le preveri, ali obstajajo ovire za ta postopek in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine.
izjava o premoženjskem stanju - dvom v resničnost navedb - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - gospodarska kriza - oprostitev plačila sodnih taks - blokada računov - zaloge
Gospodarska kriza (tako v nepremičninski kot v drugih panogah) sama po sebi ni okoliščina, ki bi posamezne pravne osebe opravičevala plačevanja sodnih taks.
ZPP člen 52, 482, 482/1, 482/1-1. ZGD-1 člen 263, 263/2.
stvarna pristojnost sodišča – krajevna pristojnost – gospodarski spor – odstop terjatev družbe do bivšega direktorja na tretjo osebo
Tožeča stranka se je sklicevala na odškodninsko odgovornost toženca kot bivšega direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. Škoda naj bi nastala družbi, zato naj bi šlo za gospodarski spor v skladu s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP. Za gospodarski spor bi šlo, če bi bila tožeča stranka družba. Za takšno situacijo ne gre, saj tožeča stranka ni navedena družba, pač pa fizična oseba, kateri je navedena družba s pogodbo odstopila svojo terjatev do tožene stranke. Stališče tožeče stranke, da gre za gospodarski spor je zmotno, saj predmetne zadeve ni mogoče uvrstiti med zadeve, ki so navedene v 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP. Ne gre za spor med družbo in člani organov upravljanja, kot skuša neutemeljeno prikazati tožeča stranka.
prekluzija dokazov - zapisnik o prometni nesreči - javna listina
Za zaključek o tem, ali je v obravnavanem škodnem dogodku toženec tožniku protipravno prizadejal telesne poškodbe in na njegovem vozilu povzročil materialno škodo, vsebina tega zapisnika ni bistvena. Vsebina tega zapisnika se nanaša na okoliščine in potek v zvezi s prometno nesrečo, medtem ko je vsebina škodnega dogodka dogajanje po njej.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0085507
ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZIZ člen 270, 271, 267, 273.
začasna odredba proti stečajnemu dolžniku – relevantna pravna podlaga – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – številne statusne spremembe stečajnega dolžnika – nepravilna naložitev denarne kazni za primer morebitne kršitve začasne odredbe
Za začasno odredbo iz prvega odstavka 240. člena ZFPPIPP se uporabljata 270. in 271. člen ZIZ, kar pomeni, da v tem postopku ni mogoče (niti smiselno) uporabiti drugih določb ZIZ, ki bi kakorkoli drugače urejevale ali omejevale začasno odredbo proti stečajnemu dolžniku.
Dolžnik niti ne izpodbija, da se je že večkrat statusno preoblikoval oziroma, da so bile izvedene večkratne pripojitve družb (kot navaja sam, k likvidnostno stabilnejšim družbam). Navedeno samo po sebi ne bi bilo sporno, če se s tem dolžnik ne bi poskušal izogniti odločanju o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Izogibanje stečajnemu postopku je sicer dolžnikova pravica, vendar ji sodišče ne more in ne sme dati pravnega varstva, če to hkrati pomeni zlorabo pravil ZFPPIPP in onemogočanje upnikov, ki želijo doseči poplačilo svoje terjatve. Prav številne statusne spremembe so tiste, ki onemogočajo uspešno uveljavitev upnikove terjatve, to pa je okoliščina, ki – kljub temu, da statusno preoblikovanje samo po sebi ne predstavlja nevarnosti v smislu drzugega odstavka 270. člena ZIZ – v konkretnem primeru opravičujejo izdajo začasne odredbe. Povedano drugače: dolžnikova pogosta statusna preoblikovanja so tista, ki otežujejo uveljavitev upnikove terjatve, s tem pa je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
nakup poslovnega deleža – skrbnost kupca pri nakupu
Nakup poslovnega deleža je povezan z določenimi tveganji, kar velja tudi v konkretnem primeru in ne glede na to, da sta pravdni stranki predhodno že sodelovali. Profesionalna skrbnost kupca ni omejena zgolj na zahtevo po dodatnih pojasnilih oziroma na zavrnitev nakupa, če je bil skrbni pregled dovoljen le v omejenem obsegu, pač pa se kaže tudi v zahtevi po vnosu različnih varovalk v pogodbo, za primer, da se kasneje izkaže, da kupec ni bil seznanjen z vsemi relevantnimi podatki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078082
ZOR člen 12, 39, 39/2, 42, 42/1, 42/3, 273, 273/5. ZFPPIPP člen 164. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 64, 120.
gradbena pogodba - plačevanje situacij - začasna situacija - načelo vestnosti in poštenja - ponudba - sprejem ponudbe - molk - končni obračun - višina terjatve - postopek prisilne poravnave - pobot - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pritožbene novote - priznanje dejstev
Če tožena stranka situaciji ni ugovarjala v skladu s Pogodbo, obenem pa je ni plačala, to ne pomeni, da višini terjatve sploh ne more več ugovarjati. Pomeni zgolj, da je prišlo do spremembe dokaznega bremena. Namesto, da bi morala v pravdi, v kateri tožeča stranka zahteva plačilo začasne situacije, tožeča stranka trditi in dokazati, da je njena obveznost nastala, bo morala tožena stranka dokazati, da do tega ni prišlo.
Drži sicer, da mora biti za uspešen pobot terjatev (med drugim) iztožljiva in likvidna (nesporna, določna), vendar pa je mogoče tudi pobot nelikvidne terjatve (vendar v takem primeru upnik prevzame breme posledic neobstoja obveznosti).
Tožena stranka se zgolj zaradi tega, da bi si pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude, ne more sklicevati na dolžnost izdelave končnega obračuna, saj ugotovitve, da si ob prevzemu ni pridržala pravice do pogodbene kazni, v pritožbi ne izpodbija.
Ob upoštevanju 64. člena PGU je začasna situacija, dokler ni izdana končna situacija, samostojna podlaga za plačilno obveznost. Dolžnost plačati začasno situacijo sicer ne izključuje možnosti, da se pri končnem obračunu preizkusi pravilnost tudi te začasne situacije. Vendar predmet presoje v tem sporu ni končni obračun, pač pa 11. začasna situacija.
V primerih, kot je podani, je treba smiselno šteti, da se za pritožbo zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno, ne plača sodna taksa. Nasprotna razlaga bi namreč pripeljala do situacije, ko bi neplačilo sodne takse za novo pritožbo vedno znova terjalo izdajo novega sklepa o domnevi umika pritožbe, ki bi ga bilo ponovno mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Na ta način pa bi bila dejansko za nedoločen čas onemogočena ugotovitev pravnomočnosti prve sodne odločbe o domnevi umika pritožbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-2, 14/2-2(1), 14/2-2(2), 126, 126/1, 231. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
začetek stečajnega postopka – stranska intervencija v (predhodnem) stečajnem postopku – aktivna legitimacija upnika – novo zavarovana terjatev po potrjeni prisilni poravnavi – likvidnost – trajnejša nelikvidnost – domneva o trajnejši nelikvidnosti – zakonska domneva – trditveno in dokazno breme – zapadlost – izpolnjevanje obveznosti prek porokov – zavrnitev dokaznih predlogov – sklep procesnega vodstva – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Trajnejša nelikvidnost v bistvu pomeni, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju nima zadosti likvidnih (denarnih) sredstev za plačilo zapadlih obveznosti.
Sodišče prve stopnje se je oprlo na domnevo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Domneva, na katero je oprlo odločitev, je podana takrat, ko dolžnik zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave. Spregledano pa je, da je predlagatelj upnik novo zavarovanih terjatev (zavarovanega dela terjatve) po sklepu o potrditvi prisilne poravnave. Upnik je bil udeležen v postopku prisilne poravnave, ki se je nad dolžnikom vodila po specialnih določbah oddelka 4.8 ZFPPIPP. V postopku prisilne poravnave so bile prisilno prestrukturirane tudi zavarovane terjatve. Zato je pravilna podlaga za obstoj domneve 1. alineja 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
V sklepu o potrditvi prisilne poravnave je določena datumska zapadlost kvartalnih obrokov (in mesečna ter neodložena zapadlost obveznosti plačila rednih obresti) tako, da ni vezana na dejstvo pravnomočnosti ali ugotovitve le-te. S tem argumentom torej pritožnik ne more izpodbiti obstoja predpostavke domnevne baze.
V tem postopku se ne razsoja o tožbenem zahtevku, čeprav pritožnik sodišču to razmišljanje vseskozi vsiljuje. Višina terjatve je pomembna le za ugotovitev upnikove aktivne legitimacije, vendar le v smislu obstoja le-te, ne pa tudi glede povsem natančne višine – to je stvar faze preizkusa terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VSL0085057
ZPP člen 7, 80, 81, 81/5.
sprememba tožbe – podredni predlog za obravnavanje zadeve v nepravdnem postopku – zavrženje tožbe – procesna sposobnost – izbris stranke iz sodnega registra – izdaja zamudne sodbe
Sodišče je upravičeno preverilo, ali je tožena stranka lahko pravdna stranka. Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, je kot pravna oseba prenehala obstajati in pravdna stranka ne more biti. Gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP).
Zahtevek za zavarovanje ne zahteva izvršljivosti v smislu 19. člena ZIZ. Pomembno je, da je zavarovanje izvedljivo in da bo z njim dosežen namen začasne odredbe – zavarovanje bodočega izplačila zneskov tožeči stranki, če bo z zahtevki za plačilo v pravdi uspela.
Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (drugi odstavek 271. člena ZIZ), temveč se le zagotovi, da bo mogoča bodoča izvršba, ki se predlaga sodišču v posebnem, izvršilnem postopku.
res iudicata - zavrženje tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka
Zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi s strani tožnice nezatrjevanih pravno odločilnih dejstev, vsled česar je bila tožba nesklepčna oziroma zahtevek neutemeljen, ni moč popraviti z vložitvijo nove tožbe z zatrjevanjem dejstev, ki so bila v prvotni pravdi pomanjkljiva in vsled česar je bil zahtevek zavrnjen.
OZ člen 10, 131, 171, 179, 182. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zdrs sankača s sankaške proge - nalet s sankami v hrbet oškodovanke - ustreznost sankaške proge - neprilagojena hitrost sankača - dolžnost prilagoditve vožnje s sankami razmeram na progi in sposobnostim sankača - prepoved povzročanja škode - soodgovornost oškodovanke - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - strah za nerojenega otroka - zmanjšanje življenjske aktivnosti - predhodna poškodba oškodovanke - kršitev pravice do izjave - prekoračitev trditvene podlage
Tožnica s tem, ko je zapeljala s sankaške proge, ni nikogar ogrozila in ni prispevala k nastanku škode zaradi naleta sank zavarovanca toženke vanjo, slednje je bilo namreč izključno posledica tega, kako je zavarovanec toženke upravljal s sankami, saj je zaradi hitrosti, ki ni bila prilagojena njegovim sposobnostim in razmeram na progi, zapeljal s proge in povzročil nalet v tožnico, zaradi česar je ta utrpela telesne poškodbe.
ZSKZDČEU-1 člen 186. ZKP člen 10, 10/1. Ustava člen 31.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - prepoved ponovnega odločanja v isti stvari - ne bis in idem - izvrševanje sankcij
Po prepričanju pritožbenega sodišča se lahko prepoved ne bis in idem oz. prepoved ponovnega odločanja o isti stvari uporablja le v postopkih odločanja o odgovornosti storilca za kaznivo ravnanje (prekršek ali kaznivo dejanje), v katerem se tudi izrekajo sankcije. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšno vrsto postopka, temveč za odločanje o tem, ali bo Republika Slovenija priznala učinek pravnomočne sodbe pristojnega organa druge države in jo izvršila, torej za postopek izvrševanja pravnomočno izrečene kazni. V postopkih izvrševanja sankcij pa je načelo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari po prepričanju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti le smiselno tako, da ni dopustno (ponovno) izvršiti iste sankcije na podlagi iste odločbe zoper isto osebo, če je ta bila že v celoti izvršena ali pa je postopek izvrševanja bil prekinjen oz. ustavljen, ker je nastopila ovira za izvrševanje, ki je ni mogoče odpraviti.
ločitev zapuščine – zahteva upnikov za ločitev zapuščine – verjetnost obstoja terjatve – prezadolženost zapustnika – prekluzija v zapuščinskem postopku – izjava o odpovedi dediščini – dedna izjava, podana v pritožbi zoper sklep o dedovanju
143. člen ZD določa, da lahko zapustnikovi upniki v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja in v takem primeru lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. Ločitev zapuščine sodišče dopusti, če zapustnikov upnik dokaže verjetnost obstoja terjatve, ni pa mu treba dokazovati nevarnosti. Pogoj prezadolženosti dediča iz zakonske določbe ne izhaja. Tudi pravna teorija kot pogoj za ločitev zapuščine prezadolženosti dediča ne omenja.
stranke glavnega stečajnega postopka – najem premoženja stečajnega dolžnika – pritožba najemnika – dovoljenost pritožbe
Pritožnik v stečajnem postopku ni prijavil nobene terjatve, ki jo je potrebno prijaviti, zato ni pridobil položaja upnika v tem postopku in tudi ne položaja stranke v tem postopku. Zakon pa osebi, ki bo najela premoženje stečajnega dolžnika, ne daje izrecne pravice in s tem legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o soglasju k oddaji premoženja v najem.