nadomestilo plače za čas odsotnosti - razlogi na strani delodajalca
Po določbi prvega odstavka 137. člena ZDR, enako pa določa tudi 137. člen ZDR-1, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. V drugem odstavku citiranih členov je določeno, da je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tožnica v spornem obdobju dela ni opravljala iz razlogov na strani tožene stranke, saj ji je direktor tožene stranke prepovedal opravljati delo. Zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo nadomestila plače za sporno obdobje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila, da bo organizacijo del v hotelski kuhinji spremenila tako, da namesto dveh kuharjev delovne naloge opravljata vodja kuhinje in en kuhar in je v posledici tega tožniku (enemu od dveh kuharjev) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sprememba dela v hotelski kuhinji v smeri oblikovanja novega delovnega mesta vodje kuharja, katerega dela sta pred tem ne dovolj učinkovito opravljala direktor tožene stranke in njegova žena, je dopustna poslovna rešitev. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085103
OZ člen 33, 39, 39/4, 45, 45/2, 111, 111/1, 111/5, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
pogodba o priznanju dolga – ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju dolga – brez pravne podlage – nedopustnost pravne podlage – kavza pogodbe – prodaja nepremičnin – predpogodba – obstoj pisne predpogodbe – rok za sklenitev glavne pogodbe – dogovor o predmetu prodajne pogodbe in ceni – vračunanje vrednosti vozila v kupnino – sporazumna razveza predpogodbe – vrnitev kupnine – dogovor o obrestih in odškodnini za škodo – oderuške obresti – razveljavitev pogodbe – grožnja – nedopustnost grožnje – utemeljenost strahu – pritožbena obravnava – zavrnitev dokaza z zaslišanjem prič – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava kršitve na pritožbeni obravnavi
Razlog (podlaga) sklenitve pogodbe o priznanju dolga in načinu poravnave obveznosti z dne 15. 2. 2013 je torej v tem delu obstajala. Pogodba zato ni nična. Pritožbeno sodišče v sklenitvi te pogodbe tudi ne vidi nič nemoralnega, pogodba pa tudi ne nasprotuje prisilnim predpisom ali Ustavi.
V kolikor se je tožnik tožencu iz naslova obresti in škode morda zavezal plačati več, kot bi mu bil sicer dolžan, pa takšno ravnanje (samo po sebi) ne daje podlage za zaključek, da je sklenjena pogodba v tem delu nična. Nepomembno za odločitev je zato, ali je tožnik škodo res utrpel in kakšna je njena višina.
Tožnik je še trdil, da so dogovorjene obresti oderuške, a teh trditev tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dovolj konkretiziral. Sodišče presoje, ali gre za oderuške obresti ali ne (377. člen OZ) ne more opraviti, če ne ve, v kakšni višini so bile obresti dogovorjene.
Tožnik že nedopustne grožnje ni uspel dokazati, nedokazan pa je tudi utemeljen strah. Za razveljavitev pogodbe namreč ne zadostuje vsak strah, ampak le tak kot ga opredeljuje drugi odstavek 45. člena OZ. Da bi grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini tožnika ali koga drugega, iz izvedenih dokazov ne izhaja.
delitev solastnine – ustanovitev služnostne pravice – hipoteka – solastniški delež, obremenjen s hipoteko – delitev nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Nasprotna udeleženca ne predlagata ustanovitve stvarne služnosti v korist dela stvari oziroma nepremičnin, ki so jima bile dodeljene. Nasprotno, ustanovitev služnosti predlagata v korist nepremičnine, ki ni predmet delitve. Navedba, da naj bi sodišče, ko ni ustanovilo služnostne pravice, ravnalo v nasprotju s 125. členom ZNP, zato ni utemeljena.
Drugi odstavek 150. člena SPZ velja za primer, ko je s hipoteko obremenjena celotna nepremičnina. Drugačna pa je situacija v primeru, ko je s hipoteko obremenjen le solastniški delež, tako kot zatrjujeta nasprotna udeleženca za konkreten primer. V takem primeru se lahko hipoteka prenese na nepremičnine, ki jih prevzemajo v izključno last hipotekarni dolžniki, vendar le, če s tem soglašajo tudi hipotekarni upniki. Hipoteka namreč obremenjuje nepremičnino in ne njenega lastnika.
ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/3. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - prostipravnost
Tožniki so odškodninsko odgovornost tožene stranke utemeljevali z zatrjevanjem, da jim je tožena stranka z zavajanjem in prikazovanjem fiktivnega razloga v odpovedih pogodb o zaposlitvi povzročila škodo. Vprašanja zakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot elementa toženkine odškodninske odgovornosti ni mogoče uveljavljati v odškodninskem sporu, ker delavci v predpisanem roku niso uveljavljali nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR. Ugotavljanje dejstev o utemeljenosti odpovednega razloga bi v tem odškodninskem sporu pomenilo obid zakonsko določenega prekluzivnega roka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi.
stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – terjatve na izstavitev listine – namen obličnosti overitve ZK dovolila
Overitev zemljiškoknjižnega dovolila na pogodbah o prenosu nepremičnin ni namenjena le dokazovanju, temveč so strožji oblični predpisi namenjeni varovanju prodajalcev nepremičnin pred nepremišljenimi odsvojitvami, poleg tega pa mora notar pred overitvijo podpisa preveriti pogoje iz 23. do 38. člena ZZK-1.
gradbena pogodba -klavzula „ključ v roke“ - odstop od pogodbe - glavna pogodba - predpogodba - aneks k pogodbi - odložni pogoj - sklenitev poravnave - predmet obveznosti
Klavzula za določitev cene „ključ v roke“ pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo skupaj izvedel vsa dela, ki so potrebna za izgradnjo objekta ustreznih lastnosti, ki so določena s projektno dokumentacijo. S projektno dokumentacijo, določeno v pogodbi, je torej določen pogodbeni predmet.
terjatev nastala po začetku stečajnega postopka - seznanjanje s potekom stečajnega postopka preko objav AJPES - pravdni stroški - povod za tožbo
Pritožba zmotno meni, da se je tudi tožeča stranka, ki ni upnik stečajnega dolžnika, zato ker bi njene terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka, dolžna seznanjati s potekom stečajnega postopka preko objav po spletu skladno s 122. členom ZFPPIPP, saj že sama vsebina določbe jasno nakazuje, da se na ta način seznanjajo upniki stečajnega dolžnika, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Tožena stranka se tako neutemeljeno sklicuje na publicitetni učinek 122. člena ZFPPIPP in s tem, ko ni odgovorila tožeči stranki na njen poziv, še manj pripoznala terjatev kot nesporno pred vložitvijo tožbe, vsekakor ni izpolnila kumulativno zahtevanega pogoja po 157. členu ZPP, da ni dala povoda za tožbo,s tem pa je odpadel pravni temelj za povrnitev pravdnih stroškov po tem členu, četudi je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2. ZGD-1 člen 8. OZ člen 631.
spregled pravne osebnosti – uveljavljenje terjatev v stečaju – uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija – neposredni zahtevek podizvajalca
Po začetku stečaja nad pravno osebo, pri kateri bi bili lahko izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti (in bi se uveljavljal zahtevek zoper njene družbenike), tožeča stranka ni več aktivno legitimirana za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP namreč spada v stečajno maso pravne osebe tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
Celo če bi pritrdili stališču, da odrekanje možnosti tožbe upnikom pomeni kršitev pravice do sodnega varstva, bi moral biti zahtevek postavljen tako, da morajo toženci plačati v stečajno maso in ne neposredno upnikom.
OZ člen 312, 314, 336, 339. ZOdvT člen 11. ZFPPIPP člen 261.
dospelost terjatve - pogoj - začetek teka zastaralnega roka - pobot
Izstavitev samega računa ni bila pogoj za nastanek oz. zapadlost obveznosti, in sicer ne glede na to, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu Pogodbe o zagotavljanju pravne pomoči dogovorili, da bo tožeča stranka omenjeni pavšalni znesek plačevala mesečno na podlagi računa, ki ga bo do 15. dne v mesecu za predhodni mesec v tej zvezi izstavila tožena stranka. Tega stališča ne more omajati niti določba 11. člena ZOdvT.
izplačilo razlike v plači - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala s potekom časa dne 31. 1. 2010. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta (5 dni) v zadnjem tednu januarja 2010, kar je tožena stranka zavrnila in zato tožnica letnega dopusta ni mogla izrabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do nadomestila za neizrabljene dni letnega dopusta.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6.
stroški izvršitelja - rubež motornega vozila
V skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja – zahteva upnika za presojo varščine – ustavitev izvršbe
Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v 8 dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. V primeru, kadar upnik pri izvršitelju vloži tako zahtevo, sprejetje pravne posledice za primer neplačila varščine (ustavitev izvršbe) pred odločitvijo sodišča o upnikovi zahtevi ni dopustno.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016202
OZ člen 131, 131/2, 352, 352/1. ZDR člen 184.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Do tožničine poškodbe je prišlo, ko ji je v zbornici drugotožene stranke, kamor se je namenila, da bi se preobula, zdrsnilo na grozdni jagodi, tako da je padla in si poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni podana krivdna odgovornost drugotožene stranke, ker ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, za katerega bi bila krivdno odgovorna. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je preuranjen. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, ali je drugotožena stranka dejansko prepovedala vnos hrane (tudi sadja) v zbornico in če je, ali je svojo prepoved tudi dejansko izvajala. Iz izvedenega postopka izhaja, da se je sadje v zbornico prinašalo redno, kadar je bilo na jedilniku. Drugotožena stranka je, kljub dani prepovedi, dopuščala prinašanje hrane v zbornico, saj je sadje v zbornico iz jedilnice prinašala tudi delilka hrane, kar kaže na to, da drugotožena stranka svoje prepovedi ni uresničevala. Če bi bila tožena stranka dovolj skrbna, da bi preprečila vnos hrane v zbornico, bi lahko preprečila tudi tožničin zdrs na grozdni jagodi. Sodišče prve stopnje pa se s tem ni ukvarjalo, saj je ugotovilo, da je tožena stranka ustrezno poskrbela za čistočo tal v zbornici (da na tleh ni bilo grozdja). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 112, 112/1, 112/8.
obveznost plačila – plačilo za opravljeno delo – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – rok za vložitev tožbe – nepristojno sodišče – zavrženje tožbe – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnik uveljavlja zahtevke iz delovnega razmerja zoper družbenika izbrisane družbe. B. d.o.o. je bila izbrisana iz sodnega registra dne 26. 8. 2011. V skladu s takrat veljavnim 10. odstavkom 442. člena ZFPPIPP bi moral tožnik zoper družbenika izbrisane družbe, torej zoper toženo stranko, vložiti tožbo v roku enega leta od objave izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Tožnik je tožbo vložil 23. 8. 2012, torej znotraj enoletnega roka v smislu 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP, vendar na nepristojno sodišče. Če je vloga vezana na rok, se po 1. odstavku 112. člena ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ker je v obravnavani zadevi pristojno sodišče tožbo prejelo šele 18. 5. 2015, je pravilno štelo, da je vložena po preteku roka. Ker je imel tožnik pooblaščenca odvetnika, tudi ne gre za primer iz 8. odstavka 112. člena ZPP (po katerem je tožbo treba šteti za pravočasno vloženo, če bi vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču bilo možno pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca ali očitni pomoti vložnika). Zato je tožba pravilno zavržena kot prepozna.
ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 137, 454, 454/3. ZST-1 člen 4.
neznano bivališče toženca – začasni zastopnik – vloga začasnega zastopnika – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – neudeležba začasnega zastopnika na naroku – sodba na podlagi pripoznave – predlog za taksno oprostitev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbenih strških začasnega zastopnika
Začasni zastopnik opravlja vsa dejanja v imenu in za račun stranke.