STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085869
ZIZ člen 96. SPZ člen 42, 101. ZPP člen 77, 77/2, 188, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 58, 59. ZFPPIPP člen 97, 101, 245, 296, 296/2, 386.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – obseg skupnega premoženja – nepravilno zastopanje – postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – pravdna sposobnost – pooblastilo odvetniku – pooblastilo poslovno nesposobne osebe – prenos pooblastil na upravitelja
Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek.
Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
ZPSPP člen 24, 26, 26/1, 27. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 313, 313/2.
odpoved pogodbe - najemna pogodba
Pogodbeni stranki lahko (v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ) skleneta najemno pogodbo za določen čas z možnostjo predčasne odpovedi z odpovednim rokom, krajšim od enega leta.
STANOVANJSKO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0084608
ZArbit člen 11. SZ-1 člen 80, 82, 82/3. ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 62. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-5, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški izvedenca – ugovor o pristojnosti arbitraže – pogodba o skupnosti etažnih lastnikov – skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – stroški upravljanja – vplačilo v rezervni sklad
SZ-1 priznava skupnosti lastnikov kakovost pravne osebnosti, če je takšna skupnost kot pravna oseba vpisana v sodni register. Skupnost lastnikov izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz registra skupnosti lastnikov (tretji odstavek 82. člena SZ-1).
Dokler je tožeča stranka vpisana v sodni register, je treba šteti, da ima kakovost pravne osebnosti. Pravno sredstvo za dosego prenehanja pravne osebe zaradi ničnosti listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis, je tožba za ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 14, 252, 252/1, 252/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8. KZ člen 244, 244/1.
odškodnina za premoženjsko škodo – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – pomoč pri storitvi kaznivega dejanja – solidarna odškodninska odgovornost pomagača – dokazovanje z izvedencem – pregled listin, ki jih stranka ni predložila do prvega naroka – kršitev načela kontradiktornosti
Namen določil 186. člena OZ je, da v primeru, ko je škodo povzročilo več oseb, oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
Izvedenec je pomočnik sodišča in ima med dokaznimi sredstvi specifičen položaj. Kot pomočnik sodišča ima glede vprašanj, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj razjasnjevalno dolžnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085095
OZ člen 131, 180, 184. ZOR člen 204. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – nestrokovno zdravljenje – opustitev pri zdravljenju s strani bolnišnice – vzročna zveza – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – pripombe na izvedensko mnenje – neposredovanje pripomb in vprašanj izvedencu – zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje z novim izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnitev dokazovanja – smrt stranke med postopkom – prehod pravice zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo – aktivna legitimacija
Sodišče je pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila. V odškodninskem sporu, kjer se obravnava domnevna strokovna napaka zdravnika ali zdravstvenega osebja, je prav izvedenski dokaz odločilnega pomena. Zlasti v tem primeru, ko je prišlo do smrti pacienta v bolnišnični oskrbi, bi sodišče tožnikom kot njegovim svojcem moralo omogočiti, da se okoliščine smrti zanesljivo razjasnijo, ter dopustiti, da se izvedensko mnenje, o katerem dvomijo, učinkovito preizkusi, tako glede popolnosti izvida kot glede strokovne utemeljenosti mnenja.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
posojilna pogodba – dogovor o možnosti predčasne odpovedi posojilne pogodbe – odpovedni rok – ničnost dogovora o možnosti predčasnega odstopa od pogodbe – svobodno urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti
Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.
tožba za razvezo zakonske zveze – postopek v zakonskih sporih – svetovalni razgovor – izostanek prihoda na svetovalni razgovor pri centru za socialno delo – domneva umika tožbe
Tožnik, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ni prišel na svetovalni razgovor pred pristojen center za socialne zadeve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v 416. členu ZPP, in štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084619
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 245, 245/1, 254.
medicinska napaka – izvedensko mnenje – izbira izvedenca – vzrok – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti
Pri izbiri novega izvedenca je treba paziti, da ne bodo obstajali razlogi, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost izvedenca s strani katere koli pravdne stranke. Nobenega dvoma ni, da izvedenec ne more biti oseba, družba ali institucija, ki je že sodelovala v zdravljenju tožnice, ali je s toženo stranko povezana na način, zaradi katerega bi se lahko ustvaril dvom v nepristranskost izvedenca.
V odškodninskih sporih, kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje (oziroma drug vzrok) v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, se običajno (najpogosteje) uporablja 50 odstotkov. Mejni prag zadostne verjetnosti je zato tisti, ki presega 50 odstotkov.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.