MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084619
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 245, 245/1, 254.
medicinska napaka – izvedensko mnenje – izbira izvedenca – vzrok – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti
Pri izbiri novega izvedenca je treba paziti, da ne bodo obstajali razlogi, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost izvedenca s strani katere koli pravdne stranke. Nobenega dvoma ni, da izvedenec ne more biti oseba, družba ali institucija, ki je že sodelovala v zdravljenju tožnice, ali je s toženo stranko povezana na način, zaradi katerega bi se lahko ustvaril dvom v nepristranskost izvedenca.
V odškodninskih sporih, kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje (oziroma drug vzrok) v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, se običajno (najpogosteje) uporablja 50 odstotkov. Mejni prag zadostne verjetnosti je zato tisti, ki presega 50 odstotkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075356
ZPP člen 8, 339, 339/2, 229/2-14, 438, 438/1. OZ člen 110, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/2, 619, 620, 620/3.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - neizpolnitev - delna izpolnitev - razveza pogodbe - vrnitev danega - nadomestilo vrednosti - neupravičena obogatitev - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - naturalna restitucija
Vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema sicer ni bila mogoča brez dobave notranjih enot klimatskih naprav, vendar slednje ne pomeni, da sta pravdni stranki sklenili tudi prodajno pogodbo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje in razlog za sklenitev pogodbe, ki je bil znan obema strankama, ključno podjemnikovo delo, to je montaža notranjih enot, priklop na zunanjo enoto ter vzpostavitev hlajenja in gretja preko skupnega klimatskega sistema. V tem primeru se zato pogodba, kljub temu, da vključuje dobavo dveh notranjih enot klimatskih naprav, šteje za podjemno pogodbo in ne za prodajno in podjemno pogodbo, kot to zmotno zaključi sodišče prve stopnje. Tožeča stranka ima sicer prav, da gre za delno izpolnitev (in ne neizpolnitev) obveznosti, vendar slednje ne pomeni, da tožena stranka ni imela pravice odstopiti od pogodbe. Možnost odstopiti od pogodbe je izključena zgolj v primeru, če nasprotna stranka (tožeča stranka) ne bi izpolnila le neznatnega dela svojih obveznosti, za kar pa v konkretnem primeru nedvomno ne gre.
Glede na ugotovljeno možnost vrnitve danih stvari, bi lahko tožeča stranka izgubo vrednosti teh stvari uveljavljala zgolj z odškodninskim zahtevkom, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Vrnitveni in odškodninski zahtevek se ne izključujeta, temveč se lahko dopolnjujeta in kumulativno uveljavljata. Tožeča stranka odškodninskega zahtevka ni uveljavljala, zahtevka za plačilo vrednosti dosežene koristi, pa ob ugotovljeni možnosti vrnitve danih stvari (naturalna restitucija), ne more uspešno utemeljevati s trditvami o zmanjšanju njihove vrednosti.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
V okviru presoje skrbnosti, ki se zahteva od banke kot dobrega strokovnjaka in v posledici ugotavljanja morebitne protipravnosti njenega ravnanja, je pomembno opozoriti, (kar je izvedensko mnenje prezrlo), da tožeča stranka odškodninsko odgovornost tožene stranke gradi na lastni kršitvi svojih pogodbenih obveznosti. Posebej (skrbno) obravnavo zahteva od tožene stranke v situaciji, ko je sama nesporno ravnala v nasprotju s pogodbo (ni odplačevala kreditov) in s to kršitvijo resno ogrozila temeljni pogodbeni interes tožene stranke.
Napačno je stališče, da je bila toženka takoj ob razglasitvi insolvenosti oziroma najkasneje ob začetku postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko dolžna unovčiti zavarovanja. Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, prav tako je tudi le pravica in ne dolžnost kreditodajalca, da v primeru neplačila kredita ali nastopa insolventnosti tožene stranke odstopi od kreditne pogodbe.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva.
Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven.
Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.
STANOVANJSKO PRAVO – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0084608
ZArbit člen 11. SZ-1 člen 80, 82, 82/3. ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 62. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-5, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški izvedenca – ugovor o pristojnosti arbitraže – pogodba o skupnosti etažnih lastnikov – skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – stroški upravljanja – vplačilo v rezervni sklad
SZ-1 priznava skupnosti lastnikov kakovost pravne osebnosti, če je takšna skupnost kot pravna oseba vpisana v sodni register. Skupnost lastnikov izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz registra skupnosti lastnikov (tretji odstavek 82. člena SZ-1).
Dokler je tožeča stranka vpisana v sodni register, je treba šteti, da ima kakovost pravne osebnosti. Pravno sredstvo za dosego prenehanja pravne osebe zaradi ničnosti listine, na podlagi katere je bil opravljen vpis, je tožba za ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - prepoved približevanja žrtvi - zaslišanje oškodovanke - kontradiktornost kazenskega postopka - neposrednost izvajanja dokazov
Obsojeni je na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe sicer imel možnost izjasniti se glede očitkov, da je kršil navodilo prepovedi približevanja žrtvi, vendar pa mu sodišče prve stopnje, kot utemeljeno zatrjujejo pritožniki, ni dalo možnosti, da bi se neposredno soočil z očitki oškodovanke, kateri se glede na navodilo določeno v izrečeni pogojni obsodbi ne sme približati na razdaljo manjšo od 100, saj oškodovanke ni zaslišalo, temveč je svoje zaključke o obsojenčevih kršitvah oprlo zgolj na obvestila policijske postaje. Prav tako obsojencu ni bila dana možnost, da bi se lahko izjasnil glede vsebine poročil CSD. S takšnim ravnanjem pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti izvajanja dokazov, na katerih temelji izpodbijana sodba.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
razveza pogodbe po samem zakonu - plačilo dvojne are - sprememba nepogodbene obveznosti v pogodbeno obveznost - novacija
Pritožba nima prav, da med strankama ni obstajala obveznost, s tem ker je prodajna pogodba z dne 22. 1. 2014 bila razvezana po zakonu samem, ker je na podlagi razvezane prodajne pogodbe nastala obveznost tožene stranke za plačilo dvojne are skladno z drugim odstavkom 65. člena OZ. Glede te sedaj nepogodbene obveznosti pa bi stranki smeli in lahko sklenili, da se spremeni v pogodbeno razmerje - namesto plačila dvojne are vštevanje te dvojne are v kupnino po novi prodajni pogodbi.
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
pripadajoče zemljišče – pripadajoče zemljišče k več stavbam – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred januarjem 2003 – vzpostavitev etažne lastnine – očitna pisna pomota – ID znak – popravni sklep
Vzpostavitev etažne lastnine ni pogoj za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. 1. 2003.
Toženec je tudi s tožnikovim denarnim vložkom v svojem imenu, in ne v imenu družbe (ki je nastopala le kot sredstvo za izpeljavo posla), posel nadaljeval z A. A. in bil s tem neupravičeno obogaten. Tožnik pa je nekaj dal, ničesar pa ni pridobil (pri čemer toženec darilnega namena ni niti zatrjeval), s čimer je bil nedvomno prikrajšan.
Za toženca ni sporno, da je prišlo do odstopa od dogovora, pri čemer pa ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo (dogovor), pravico do vrnitve tistega, kar je dala, v konkretnem primeru torej tožnik do vrnitve zneska 35.000,00 EUR, saj bi bil toženec v nasprotnem primeru neupravičeno obogaten.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine
Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.
- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.