MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
OZ člen 18, 18/1, 311, 462, 462/1, 468, 468/1, 468/1-2, 468/1-3, 468/2, 470, 470/2, 477, 477/1, 478, 480, 480/1.
(skrita) stvarna napaka – znižanje kupnine – odstop od pogodbe – primeren dodaten rok – konkludentna izjava volje – odškodninski zahtevek zaradi napake – pravna narava dobropisa – prekluzivni rok materialnega prava – izguba pravic – ugovor predpravdnega pobota
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka o napaki pravočasno obvestila prodajalca. Ta je trdil, da napake ni. Trditve tožeče stranke (kupca medu) bi lahko preizkusil sam. Samostojnega, od tožeče stranke neodvisnega preizkusa meda se ni niti lotil, niti ni pokazal nobenega namena, da bi se ga kdajkoli lotil. Prvostopenjsko sodišče je povsem prav presodilo, da dodaten rok nima nobenega smisla, če prodajalec zanika že obstoj napake, pri tem pa niti ne pregleda vzorcev medu.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
V okviru presoje skrbnosti, ki se zahteva od banke kot dobrega strokovnjaka in v posledici ugotavljanja morebitne protipravnosti njenega ravnanja, je pomembno opozoriti, (kar je izvedensko mnenje prezrlo), da tožeča stranka odškodninsko odgovornost tožene stranke gradi na lastni kršitvi svojih pogodbenih obveznosti. Posebej (skrbno) obravnavo zahteva od tožene stranke v situaciji, ko je sama nesporno ravnala v nasprotju s pogodbo (ni odplačevala kreditov) in s to kršitvijo resno ogrozila temeljni pogodbeni interes tožene stranke.
Napačno je stališče, da je bila toženka takoj ob razglasitvi insolvenosti oziroma najkasneje ob začetku postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko dolžna unovčiti zavarovanja. Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, prav tako je tudi le pravica in ne dolžnost kreditodajalca, da v primeru neplačila kredita ali nastopa insolventnosti tožene stranke odstopi od kreditne pogodbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 12, 12/3. ZPP člen 365, 365-1.
predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - trditvena podlaga - dopolnitev predloga - pravni interes za pritožbo
Stranka mora sama skrbeti za svoje interese. Če bi želela, da je v postopku ne zadenejo posledice premalo skrbnega pravdanja, bi morala poskrbeti za to, da bi bila v stiku s svojo pooblaščenko in bi ji lahko posredovala vse pomembne podatke, da bi jih lahko ona navedla v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Sodišče prve stopnje je odločilo le o predlogu prvo tožnice za oprostitev plačila sodne takse. Izpodbijane odločbe, ki bi se nanašala na drugo tožnico ni. Druga tožnica ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo odločeno o nobenih njenih pravicah.
posojilna pogodba – dogovor o možnosti predčasne odpovedi posojilne pogodbe – odpovedni rok – ničnost dogovora o možnosti predčasnega odstopa od pogodbe – svobodno urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti
Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
OZ člen 379. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 55, 55/2. ZpotK člen 21, 21/1. ZpoK-1 člen 27, 27/1.
primernost izvršilnega naslova - določna opredelitev obveznosti v notarskem zapisu - zakonske zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova notarskega zapisa izhaja v zvezi z zamudnimi obrestmi le navedba „da se zamudna obrestna mera oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.“ Taka navedba obveznosti je presplošna in ne dosega standarda določne opredelitve vseh elementov obveznosti, kar je bistveno za primeren izvršilni naslov.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - preživnina - poslabšanje premoženjskega stanja - dejansko vprašanje - zavrnitev predloga za prekinitev postopka
Vprašanje poslabšanja tožnikovega premoženjskega stanja in s tem njegove preživninske zmožnosti se nanaša na obstoj oziroma neobstoj dejstev. Gre torej za dejansko vprašanje ne pa predhodno v zgoraj opredeljeni vsebini 13. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 221v, 221v/1, 221v/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za ponovno prisilno poravnavo - zavrženje predloga - pritožba - novi dokazi - insolvenčni postopki - smiselna uporaba ZPP - pogoj nekrivde
V insolvenčnem postopku se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki v tem zakonu niso urejena drugače, smiselno uporablja ZPP. Po določilu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pa sme pritožnik k pritožbi predložiti nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tega pritožnik ni storil. Zakaj je zgoraj omenjeni sporazum vložil v spis šele s pritožbo, ni pojasnil.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva.
Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven.
Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
ZPP člen 285, 286, 286b, 286b/1, 436. OZ člen 288.
materialno procesno vodstvo - poziv k odgovoru na dopolnitev tožbe - prekluzija - obračun terjatve - delno plačilo - vračunavanje obresti - izrek sodbe - vrednost spornega predmeta - uvod sodbe
Tožena stranka zatrjuje, da je predstavnik tožene stranke na glavno obravnavo s seboj prinesel dokazila, ki pa jih sodnica ni želela vključiti v spis. Tožena stranka bi bila dolžna to kršitev uveljavljati takoj, torej na naroku samem, zato je pritožbeno opozarjanje v tej smeri prepozno.
Glede načina poračunanja delno izpolnjene obveznosti je tožeča stranka navedla vsa pravnorelevantna dejstva: zneski in datumi zapadlosti terjatev tožeče stranke so navedeni v predlogu za izvršbo, datum in znesek plačila tožene stranke pa je tožeča stranka navedla v vlogi. Drugih trditev ni bila dolžna navesti, saj je obračun stvar računske operacije, ki jo je mogoče izvesti s pomočjo računalniškega programa za izračun zakonskih zamudnih obresti ter pravilne uporabe materialnega prava.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
OZ člen 147, 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 279a.
povrnitev nepremoženjske škode – nogometna tekma – poškodba zaradi prekrška igralca – udarnina leve strani prsnega koša s sumom na pok rebra – lahka telesna poškodba – telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stranski intervenient – stroški postopka – uspeh po višini
V primeru začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovancu odškodnina pripada le izjemoma, če bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali če bi obstajale posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Sodišče prve stopnje je to škodo v zadostni meri upoštevalo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Stališče pritožbe, da je mogoče tudi stranskemu intervenientu naložiti povrnitev stroškov postopka, je zmotno, saj podlage za nekrivdno stroškovno obremenitev stranskega intervenienta v ZPP ni.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/1, 235, 235/2, 236, 236/1. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/1, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj v predhodnem postopku - vročanje strankam postopka - načini vročanja - štetje rokov - smiselna uporaba ZPP - osebno vročanje - nepravočasnost ugovora - nepravočasnost zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu - sodne počitnice - nujna zadeva
Petnajstdnevni rok za ugovor, da dolžnik ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je določen v drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, po katerem začne ta rok teči od prejema upnikovega predloga. Glede vročanja sodnih pisanj vsebuje ZFPPIPP le splošno določbo, da se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročajo strankam postopka, glede načinov vročanja in štetja rokov pa posebnih določb nima, zato se glede teh procesnih vprašanj smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Če dolžnik v postavljenem roku sodne pošiljke ni prevzel na pošti zaradi kolektivnega dopusta, ki se je začel dva dni pred iztekom roka za dvig sodne pošiljke na pošti, si s tem ni podaljšal petnajstnevnega roka za ugovor. Če namreč naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je bil naslovnik tudi opozorjen v obvestilu.
Zadeva stečaja je nujna zadeva. Zato ni utemeljeno stališče pritožnika, da je v konkretnem primeru pri štetju roka treba upoštevati še čas sodnih počitnic.