ZPP člen 285, 286, 286b, 286b/1, 436. OZ člen 288.
materialno procesno vodstvo - poziv k odgovoru na dopolnitev tožbe - prekluzija - obračun terjatve - delno plačilo - vračunavanje obresti - izrek sodbe - vrednost spornega predmeta - uvod sodbe
Tožena stranka zatrjuje, da je predstavnik tožene stranke na glavno obravnavo s seboj prinesel dokazila, ki pa jih sodnica ni želela vključiti v spis. Tožena stranka bi bila dolžna to kršitev uveljavljati takoj, torej na naroku samem, zato je pritožbeno opozarjanje v tej smeri prepozno.
Glede načina poračunanja delno izpolnjene obveznosti je tožeča stranka navedla vsa pravnorelevantna dejstva: zneski in datumi zapadlosti terjatev tožeče stranke so navedeni v predlogu za izvršbo, datum in znesek plačila tožene stranke pa je tožeča stranka navedla v vlogi. Drugih trditev ni bila dolžna navesti, saj je obračun stvar računske operacije, ki jo je mogoče izvesti s pomočjo računalniškega programa za izračun zakonskih zamudnih obresti ter pravilne uporabe materialnega prava.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – prodaja kmetijskega zemljišča – vpis v zemljiško knjigo – teorija realizacije – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – dobra vera
Priposestvovalec mora biti v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice: pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost, pri čemer opravičljive zmote v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ni mogoče graditi na nepoznavanju prava. Zmota priposestvovalca mora biti torej opravičljiva tudi glede okoliščine, da je pravni naslov veljaven. V konkretnem primeru je šlo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki zahteva izpeljavo ustreznega postopka prodaje v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih, sicer gre za neveljaven pravni posel. Da mora biti za veljavnost prodajne pogodbe izpeljan še postopek po ZKZ, sta se pogodbeni stranki, tudi tožnik, zavedali.
Tožničin prispevek k nastali škodi je tožena stranka v postopku uveljavljala le s trditvijo, da nobenemu od drugih potnikov v čakalnici postaje zaradi vlažnih tal ni spodrsnilo. To pa ni razlog, ki bi lahko povzročitelja škode delno razbremenil odgovornosti.
Izdatki oškodovanca, ki so nastali zato, ker se je pred pravdo obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
OZ člen 379. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 55, 55/2. ZpotK člen 21, 21/1. ZpoK-1 člen 27, 27/1.
primernost izvršilnega naslova - določna opredelitev obveznosti v notarskem zapisu - zakonske zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova notarskega zapisa izhaja v zvezi z zamudnimi obrestmi le navedba „da se zamudna obrestna mera oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.“ Taka navedba obveznosti je presplošna in ne dosega standarda določne opredelitve vseh elementov obveznosti, kar je bistveno za primeren izvršilni naslov.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
Da bi toženka veljavno izpolnila obveznost do tožnice z izročitvijo 13.000,00 EUR A. A., bi slednji moral biti za sprejem tega zneska kot delne izpolnitve toženkine obveznosti do tožnice posebej pooblaščen.
Glede na doslej obrazloženo bo moralo prvo sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati pravdni stranki, da dopolnita svoje nepopolne navedbe in ponudita jasne dokaze (dokazni predlog „po potrebi“ ni konkretiziran dokazni predlog) v zvezi s tistimi odločilnimi dejstvi, glede katerih vsaka od njiju nosi svoje trditveno in dokazno breme. Prvo sodišče naj toženko tudi pozove, da jasno opredeli, ali glede na svoje navedbe o napakah izvršenih del uveljavlja kakšne ugovore in v tej smeri popravi oziroma dopolni svoje dosedanje vloge.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva.
Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven.
Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.
razveza pogodbe po samem zakonu - plačilo dvojne are - sprememba nepogodbene obveznosti v pogodbeno obveznost - novacija
Pritožba nima prav, da med strankama ni obstajala obveznost, s tem ker je prodajna pogodba z dne 22. 1. 2014 bila razvezana po zakonu samem, ker je na podlagi razvezane prodajne pogodbe nastala obveznost tožene stranke za plačilo dvojne are skladno z drugim odstavkom 65. člena OZ. Glede te sedaj nepogodbene obveznosti pa bi stranki smeli in lahko sklenili, da se spremeni v pogodbeno razmerje - namesto plačila dvojne are vštevanje te dvojne are v kupnino po novi prodajni pogodbi.