ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6.
stroški izvršitelja - rubež motornega vozila
V skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožena stranka je reorganizirala delovni proces tako, da je ukinila delovno mesto vodja projektov, ki ga je zasedal tožnik, in sicer zaradi optimiziranja stroškov poslovanja. Delodajalec ima možnost, da organizira delovni proces tako, da je to zanj najbolj ugodno, tako v tehnološkem kot ekonomskem smislu. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se sodišče ne more spuščati v presojo smiselnosti, potrebnosti in racionalnosti poslovanja določenega delodajalca oziroma v podrobne finančne kazalce, pri čemer delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi v primeru, če posluje finančno uspešno. Sodišče v postopku odloča le o tem, ali je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z zakonom. V konkretnem primeru je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz tehnoloških in organizacijskih razlogov, kar je skladno z določili 88. člena ZDR-1. Tožena stranka tudi ni navidezno reorganizirala svojega dela. Dela tožnika so namreč opravljali drugi zaposleni. Ker je obstajal utemeljen poslovni odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev s kršitvami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je opustitev pravice do zagovora upravičena le, če gre za hujše konfliktne situacije, ki nastanejo iz razlogov na strani delavca samega (fizično nasilje nad delodajalcem, grožnje in podobno). Ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora in ni šlo za okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka niti v odpovedi niti v sodnem postopku ni navedla, zakaj delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1) in je tudi iz navedenega razloga izredna odpoved nezakonita.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti zavarovanca dopolnila predpisano
starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 36 let in 3 mesece, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 452, 452/3, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 1054, 1054/1.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – izrecna zahteva za izvedbo naroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvensodna poravnava – pogodba
Sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti brez razpisa naroka, ker je dejansko stanje sporno in je tožnik izrecno zahteval izvedbo naroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izplačilo razlike v plači - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala s potekom časa dne 31. 1. 2010. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta (5 dni) v zadnjem tednu januarja 2010, kar je tožena stranka zavrnila in zato tožnica letnega dopusta ni mogla izrabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do nadomestila za neizrabljene dni letnega dopusta.
ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016202
OZ člen 131, 131/2, 352, 352/1. ZDR člen 184.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Do tožničine poškodbe je prišlo, ko ji je v zbornici drugotožene stranke, kamor se je namenila, da bi se preobula, zdrsnilo na grozdni jagodi, tako da je padla in si poškodovala desni gleženj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni podana krivdna odgovornost drugotožene stranke, ker ji ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, za katerega bi bila krivdno odgovorna. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je preuranjen. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, ali je drugotožena stranka dejansko prepovedala vnos hrane (tudi sadja) v zbornico in če je, ali je svojo prepoved tudi dejansko izvajala. Iz izvedenega postopka izhaja, da se je sadje v zbornico prinašalo redno, kadar je bilo na jedilniku. Drugotožena stranka je, kljub dani prepovedi, dopuščala prinašanje hrane v zbornico, saj je sadje v zbornico iz jedilnice prinašala tudi delilka hrane, kar kaže na to, da drugotožena stranka svoje prepovedi ni uresničevala. Če bi bila tožena stranka dovolj skrbna, da bi preprečila vnos hrane v zbornico, bi lahko preprečila tudi tožničin zdrs na grozdni jagodi. Sodišče prve stopnje pa se s tem ni ukvarjalo, saj je ugotovilo, da je tožena stranka ustrezno poskrbela za čistočo tal v zbornici (da na tleh ni bilo grozdja). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ker je bilo o pobotnem ugovoru, s katerim je tožeča stranka v drugem delovnem sporu uveljavljala v pobot terjatev, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja – zahteva upnika za presojo varščine – ustavitev izvršbe
Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v 8 dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. V primeru, kadar upnik pri izvršitelju vloži tako zahtevo, sprejetje pravne posledice za primer neplačila varščine (ustavitev izvršbe) pred odločitvijo sodišča o upnikovi zahtevi ni dopustno.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 137, 454, 454/3. ZST-1 člen 4.
neznano bivališče toženca – začasni zastopnik – vloga začasnega zastopnika – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – neudeležba začasnega zastopnika na naroku – sodba na podlagi pripoznave – predlog za taksno oprostitev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbenih strških začasnega zastopnika
Začasni zastopnik opravlja vsa dejanja v imenu in za račun stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev z očitki
Tožnik v spornem obdobju ni bil neopravičeno odsoten z dela. Prav tako tožena stranka tožniku v postopku izredne odpovedi ni omogočila zagovora niti ga ni seznanila z očitki, ki naj bi bili razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaoposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bil podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po 4. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra ugotovilo, da tožnik v tem sodnem postopku ni pravdno sposoben in ni bil pravdno sposoben že ob podaji pooblastila odvetniku za zastopanje v tem sporu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, pravilna.
Pravilno je sodišče prve stopnje za skrbnika za poseben primer postavilo Center za socialno delo A. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je CSD A. državni organ, tožnikova tožba pa je vložena tudi zoper Republiko Slovenijo, zaradi česar gre za očiten konflikt interesov in zato CSD A. ne more biti skrbnik za poseben primer v tem sporu. Res je CSD A. državni organ in res je tudi, da je tožba v tem sporu vložena zoper Republiko Slovenijo, ki je odgovorna za škodo, ki jo povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem. Toda obe stranki tega spora sta različni pravni osebi in zato med njima ne more biti podan konflikt oziroma nasprotje interesov. To področje je urejeno v ZIntPK, ki v 37. členu definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Uradna oseba namreč svoje funkcije ali službe ne more uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Konflikt interesov je torej po ZintPK določen kot ravnanje uradne osebe oziroma funkcionarja, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem in z zlorabo svojega položaja stori nekaj, da bo zadostil svojemu lastnemu interesu ali interesu tretje osebe. Zato pri pravnih osebah ni mogoče govoriti o konfliktu interesov.
Ker toženka tožnici za meseca marec in april 2015 ni v celoti izplačala plače, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo – invalid III. kategorije
Ne glede na to, da je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in se pri tem skliceval na zaposlitev in plačo v A. d. o. o., je ostalo nerazčiščeno, zakaj je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter ali tožnik res uveljavlja le nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma, kaj uveljavlja in kaj lahko uveljavlja glede na dejansko in pravno situacijo. Ker toženec dejanskega stanja v tej smeri ni razčistil in o tem, ali tožniku pripada pravica do katerega drugega ustreznega nadomestila, ni odločil, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 82. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.