Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pomanjkanje dovoljenja za poslovanje - domneva izbrisnega razloga - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - vpis spremembe sedeža družbe - predlog upravičenega predlagatelja
Vpis spremembe sedeža družbe v sodni register sodišče opravi na predlog upravičenega predlagatelja. Po uradni dolžnosti sodišče takšnega postopka ne more začeti.
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se nanaša na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V danem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel. Zato domneva izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ne obstaja.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva.
Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven.
Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/4, 383, 383/2, 383/2-3, 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - izvršba za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Zaradi spremenjenih omejitev je pravilno stališče, da ni premoženja stečajnega dolžnika fizične osebe, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase) je hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno zaradi predpisanih omejitev poseči v izvršbi.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
OZ člen 147, 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 279a.
povrnitev nepremoženjske škode – nogometna tekma – poškodba zaradi prekrška igralca – udarnina leve strani prsnega koša s sumom na pok rebra – lahka telesna poškodba – telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stranski intervenient – stroški postopka – uspeh po višini
V primeru začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovancu odškodnina pripada le izjemoma, če bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali če bi obstajale posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Sodišče prve stopnje je to škodo v zadostni meri upoštevalo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Stališče pritožbe, da je mogoče tudi stranskemu intervenientu naložiti povrnitev stroškov postopka, je zmotno, saj podlage za nekrivdno stroškovno obremenitev stranskega intervenienta v ZPP ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069188
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 7, 7/1, 39, 39/2, 142, 142/3, 142/4, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZOdvT člen 22, 22/2.
nedenarna terjatev – stroga formalna legaliteta – vezanost na izvršilni naslov – predujem – vrednost spornega predmeta – konkretizacija dokaznega predloga – zaslišanje prič – prepozna vloga – kontradiktornost – prekinitev postopka zaradi smrti dolžnika – pritožbeni stroški – končni uspeh
Sodišče načeloma prepozne vloge sicer res zavrže, vendar pa pri prepoznih dopolnitvah že vloženih vlog ni nič narobe, če jih samo neformalno prezre in v obrazložitvi pojasni, zakaj jih ni upoštevalo.
V izvršilnem postopku je sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler ta ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen.
Stranka, ki predlaga zaslišanje priče, mora navesti, o čem naj priča, kar pomeni, da mora obrazložiti, v zvezi s katerimi konkretno uveljavljanimi navedbami bo priča izpovedovala oziroma katero konkretno dejstvo se bo s pomočjo tega dokaza ugotavljalo. Zgolj pavšalna navedba, da bodo priče potrdile „vse trditve dolžnika“, zato ne zadošča.
Vrednost nedenarne terjatve je sodišče ocenilo na 4.000,00 EUR po drugem odstavku 22. člena ZOdvT, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem neupravičeno prekoračilo vrednost, ki jo je glede nedenarne terjatve navedel upnik, saj je ta višino vrednosti nedenarnega zahtevka ocenil na 2.551,02 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080790
ZOR člen 1087, 1087/1, 1087/3. OZ člen 132, 190, 346, 349, 352. ZPP člen 286a.
neodvisna bančna garancija – zahtevek na tenorju – zahtevek naročitelja zaradi neupravičeno unovčene bančne garancije – zastaranje – zastaralni rok – ugovor zastaranja – prekluzija
Utemeljenost ugovorov iz temeljnega posla se ugotavlja potem, ko naročitelj bančne garancije terja povračilo od upravičenca. Takrat se torej šele presoja, ali obstaja pravna podlaga za to, da ostane izplačan znesek pri upravičencu. Tak zahtevek nima narave odškodninskega zahtevka, saj ob neupravičeni unovčitvi ne gre niti za protipravno ravnanje upravičenca niti za kršitev obveznosti iz temeljne pogodbe. Zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR ima naravo neupravičene pridobitve.
Določbe OZ za zastaranje terjatve iz tretjega odstavka 1087. člena ZOR ne utemeljujejo uporabe triletnega zastaralnega roka, saj ne gre niti za odškodninsko terjatev (352. člen OZ) niti za terjatev iz gospodarske pogodbe (349. člen OZ). Za vse terjatve, za katere ni določen poseben zastaralni rok, pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki ga je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/3. SPZ člen 143. ZFPPIPP člen 131.
hipoteka - ločitvena pravica
Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084619
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 245, 245/1, 254.
medicinska napaka – izvedensko mnenje – izbira izvedenca – vzrok – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti
Pri izbiri novega izvedenca je treba paziti, da ne bodo obstajali razlogi, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost izvedenca s strani katere koli pravdne stranke. Nobenega dvoma ni, da izvedenec ne more biti oseba, družba ali institucija, ki je že sodelovala v zdravljenju tožnice, ali je s toženo stranko povezana na način, zaradi katerega bi se lahko ustvaril dvom v nepristranskost izvedenca.
V odškodninskih sporih, kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje (oziroma drug vzrok) v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, se običajno (najpogosteje) uporablja 50 odstotkov. Mejni prag zadostne verjetnosti je zato tisti, ki presega 50 odstotkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085095
OZ člen 131, 180, 184. ZOR člen 204. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – nestrokovno zdravljenje – opustitev pri zdravljenju s strani bolnišnice – vzročna zveza – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – pripombe na izvedensko mnenje – neposredovanje pripomb in vprašanj izvedencu – zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje z novim izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnitev dokazovanja – smrt stranke med postopkom – prehod pravice zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo – aktivna legitimacija
Sodišče je pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila. V odškodninskem sporu, kjer se obravnava domnevna strokovna napaka zdravnika ali zdravstvenega osebja, je prav izvedenski dokaz odločilnega pomena. Zlasti v tem primeru, ko je prišlo do smrti pacienta v bolnišnični oskrbi, bi sodišče tožnikom kot njegovim svojcem moralo omogočiti, da se okoliščine smrti zanesljivo razjasnijo, ter dopustiti, da se izvedensko mnenje, o katerem dvomijo, učinkovito preizkusi, tako glede popolnosti izvida kot glede strokovne utemeljenosti mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080109
OZ člen 103, 111, 111/2, 625, 625/2. ZPP člen 7, 115, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – pojasnilna dolžnost podjemnika – pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev danega – verodostojna listina – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Ker je bila pogodba razvezana, je sodišče prve stopnje tožnikovemu kondikcijskemu zahtevku za vrnitev plačanega na podlagi odpadle pravne podlage pravilno ugodilo (103. in 111. člen OZ).
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 11. člen ZST-1, ob tem pa je spregledalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, po kateri je prvi odstavek navedenega člena v neskladju z Ustavo – do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. SPZ člen 65, 66.
ugovor tretjega - solastnik stvari - izpraznitev in izročitev nepremičnine - upravičenja solastnika
Sodišče je s sklepom o izvršbi dopustilo izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše. Sodišče je sklep o izvršbi izdalo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je bilo dolžnici kot drugotoženi stranki naloženo, da se v roku 8 dni od prejema prvostopne sodbe izseli iz stanovanjske hiše. Iz sodbe še izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek glede prvotožene stranke (tretje udeleženke).
Ugovor tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, niti se izvršilni naslov, ki se nanaša na dolžnika (konkretno: drugotoženo stranko) nanj ne nanaša (ker ima samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo).