ZJN-2 člen 7, 8, 9, 24, 110, 110/1, 110/1-5, 110/1-7. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 90, 90/2, 92, 299. ZPVPJN člen 42, 46, 46/2.
javna naročila – ustni dogovor – kršitev pravil postopka javnega naročanja – uveljavljanje ugovora ničnosti s strani naročnika – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – tek zakonskih zamudnih obresti
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, če bi se naročnik, ki je naročil izvedbo dela mimo pravil javnega naročanja, pred plačilom vtoževane terjatve branil z ugovorom, da je pravni posel ničen in da bi šlo za obid pravil o javnem naročanju, če bi moral vrnit prejeto korist (plačati za storitev).
Dejanske ugotovitve ne omogočajo odgovora, zakaj in kdaj je prišlo do razlitja mlečnega izdelka pred vitrino. Ti okoliščini spadata v prva dva elementa krivdne odškodninske odgovornosti – v opis samega škodnega dogodka in drugega elementa odškodninske odgovornosti – vzročne zveze. Opisane prvine šele soustvarjajo podlago za ugotavljanje nadaljnjega elementa odškodninske odgovornosti – protipravnosti ravnanja oziroma opustitve.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oz. vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in vnaprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo.
Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja druge toženke.
odškodnina – vmesna sodba – odločanje po temelju in ne po višini – omejitev odškodninske odgovornosti – odbitna franšiza – izrek vmesne sodbe
V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.
tožba za razvezo zakonske zveze – postopek v zakonskih sporih – svetovalni razgovor – izostanek prihoda na svetovalni razgovor pri centru za socialno delo – domneva umika tožbe
Tožnik, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ni prišel na svetovalni razgovor pred pristojen center za socialne zadeve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v 416. členu ZPP, in štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080109
OZ člen 103, 111, 111/2, 625, 625/2. ZPP člen 7, 115, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – podjemnikove obveznosti – pojasnilna dolžnost podjemnika – pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – kondikcijski zahtevek – vrnitev danega – verodostojna listina – preložitev naroka – upravičeni razlogi
Ker je bila pogodba razvezana, je sodišče prve stopnje tožnikovemu kondikcijskemu zahtevku za vrnitev plačanega na podlagi odpadle pravne podlage pravilno ugodilo (103. in 111. člen OZ).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pavšalne trditve o slabi finančni situaciji – trditveno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem 18. 9. 2015, navedla, da zahteva vračilo odvetniških storitev skupaj z DDV, vračilo takse za predlog in sklep ter drugih stroškov v višini 10,00 EUR. Sodna praksa v takšnih primerih šteje, da je stroškovni zahtevek dovolj določen tako glede zahteve za vračilo odvetniških stroškov in DDV kot tudi za povračilo sodnih taks.
denarno kaznovanje priče – neopravičen izostanek z naroka – vročitev vabila na naslednji narok
Sodišče je pričo pozvalo, da v zvezi s svojo odsotnostjo z naroka predloži zdravniško potrdilo, priča pa je sodišče obvestila, da zdravniškega potrdila nima, saj je bil njen otrok iz šole odsoten zaradi naglavnih uši in ga zaradi tega ni peljala k zdravniku. Kljub takšnemu odgovoru priče je sodišče prve stopnje zaključilo, da svojega izostanka z naroka priča ni opravičila, čemur pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi.
obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti - zavrženje predloga za obnovo - nedovoljen predlog za obnovo - omejenost razlogov za obnovo postopka v sporih zaradi motenja posesti - nova dejstva in novi dokazi - nezakonito poslovanje sodišča - poseg v pravico do obravnavanja pred sodiščem
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, saj je obnova postopka pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP (430. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje je v 2. in 4. točki obrazložitve pojasnjuje, da obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni dovoljen. Prav tako se obnova postopka ne more zahtevati zaradi nezakonitega poslovanja sodišča v kolikor je stranka takšen razlog že neuspešno uveljavljala v prejšnjem postopku.
zavarovanje denarne terjatve – neustrezna opredelitev premičnin v predlogu za izdajo začasne odredbe
V postopku izdaje začasne odredbe ne zadostuje (kot v izvršilnem postopku) zgolj splošna opredelitev predmeta izvršbe (v tem primeru dolžnikove premičnine).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004480
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
prekoračitev hitrosti vožnje v naselju - stacionarni radar - Dopplerski merilnik hitrosti - nedvoumnost dokaza
V obravnavani zadevi ni bistveno, da konkretni merilnik hitrosti ne označuje konkretnega vozila, temveč da v konkretni situaciji (ko sta na fotografiji dve vozili) ni mogoče nedvomno in na prvi pogled, brez dodatnih analiz in pojasnil, zanesljivo ugotoviti, katero vozilo je prekoračilo hitrost. Pravilnik zahteva obvezno uporabo naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedoumno pripisovanje rezultata meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu. Nedvoumnost dokaza je dokazni standard pravilnika in je vezan na slikovno dokumentacijo, določeno s certifikatom, ki sama po sebi izključuje naknadne analize dokaza ter je namenjena storilcu, ki lahko na podlagi fotografije sam jasno in očitno ugotovi, da je hitrost prekoračilo njegovo vozilo in se na podlagi takšnega dokaza odloči, ali bo zoper plačilni nalog vložil pravno sredstvo ali ne in kako bo gradil svojo obrambo.
Sodišče prve stopnje je, po oceni sodišča druge stopnje, pravilno presojalo dejanje tožene stranke prav skozi načelo sorazmernosti (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da odklop vode zaradi neplačila stroškov vodarine kot skrajni ukrep nikakor ni predviden za neplačilo obrazloženo prerekanega manjšega dela ob poravnanem večjem delu nespornega dela tega stroška. Takšen ukrep tožene stranke, kot izvajalke javne službe, je vsekakor nesorazmeren s težo posega v pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, kateri je z odklopom vode na njeni nepremičnini nenazadnje onemogočeno opravljati njeno gospodarsko dejavnost.
Tretji odstavek 33. člena SPZ je tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebno razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti. Sodišče druge stopnje pri tem še pojasnjuje: da je v predmetnem motenjskem sporu tako odločujoče odgovoriti na vprašanje ali je lahko delno neplačilo računa podlaga za odklop dobave. Nesporno namreč je, da je plačilo omrežnine po računih tožene stranke med pravdnima strankama sporno. Tožena stranka, kot nosilka javne gospodarske službe v konkretnem sporu, vsekakor nastopa kot močnejša stranka, zato je njeno dejanje prekinitve dobave vode potrebno presojati tudi v tej luči, saj zaradi zgolj delnega plačila s strani tožeče stranke, ki je zmanjšano za cca. 171,00 EUR mesečno, same dejavnosti tožene stranke ne more ogroziti, nenazadnje ima ta na razpolago druga pravna sredstva, ki se jih je tudi že poslužila in je takšen ukrep prisiljevanja k plačevanju, med strankama spornih delov računa, vsekakor nesorazmeren.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep, ki v razlogih navaja le, da je izvedenec za sodelovanje na naroku in dopolnitev izvedenskega dela priglasil stroške, ki so mu bili priznani v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih, nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti.
ZFPPIPP člen 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - seznam izvršilnih naslovov - neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prednostne terjatve - izvršilni naslov - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal. Pritožnikovo terjatev je prerekala stečajna upraviteljica, zato je na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve treba napotiti stečajnega dolžnika (ki ga seveda zastopa stečajna upraviteljica).
ZGD-1 člen 227, 227/1, 248, 248/1, 248/2, 252, 545, 545/3.
prepovedano vračilo vložka – ničnost povrnitev – razmerje med odvisno in obvladujočo družbo – poroštvene pogodbe – zavarovanje – zastava na vrednostnih papirjih
Toženi stranki ob zadostni skrbnosti in ob dobrem poznavanju situacije pri tožeči stranki in V. d.d. ni moglo ostati neznano, da tožeča stranka za sklenjena poroštva ni dobila nadomestila. Višjega sodišča ne prepričajo trditve tožene stranke, da se je zanašala le na prej navedeni stavek v poročilu in je zato verjela, da je tožeča stranka nadomestilo prejela.
Za vračilo vložka se ne štejejo samo tista izplačila iz premoženja družbe, ki bi bila označena kot vrnitev denarnega ali stvarnega vložka, pač pa je kot tako treba šteti vsakršno obliko vračila, ki ga družba zagotovi delničarju, pri čemer pravna oblika ali način izročitve sredstev nista pomembna. Kot tako je zato treba šteti tudi neodplačno poroštvo, ki ga družba prevzame za delničarja. Pri tem je prepovedana že sama zagotovitev zavarovanja in ne šele njegovo morebitno unovčenje.